vineri, 12 februarie 2010

Ceh romani

http://www.romea.cz/romanes/index.php?id=detail&detail=2007_2372

E Národní strana:
Praha, 22.4.2008, 11:11, (Romano Vodi)

tromaďi, bibachtaľi, abo ča pro pheras? Sako čhon kamel, te pal late o manuša šunen, nekfeder bara provokacijaha (sar pes phenel na korektno poľitikaha) e Národní strana, chudel pes savorestar, so hin pal o cikne naciji, abo o imigranta. Kana ada politicko uprehazdľipen kerďa andro Maškarthemutno ďives mujal e rasovo diskriminacija o sgejľipen (shromáždění), savo „pro pheras“ phandle jekhetane la „neva tradicijaha“ u vičinde les ďives mujal e pozitivno diskriminacija, o manuša pes oleske imar na čudaľinen.

Buter pen o manuša (the o autoris) čudaľinenas, sar šunde o hiros, hoj o Magistratos Hl. Prahate kada sgejľipen rozmukhľa, bo andre lengere(hesli) has lava, save diskrimiňinenas o cikňipena, the has len o plakati khatar e kampaň „Ovečky do boje“, save pro sgejľipen sikhavenas. O magistratos kerďa vareso nevo (inovacija)u oleha sikhaďa (dela o Del, hoj na achaľuvas olseke naivnones), hoj e sprava the o štatos ča na dikhen, sar hin maškar o manuša bareder, the mek sa goreder antagonismus, pre savi e Národní strana budinel peskeri public relations. Jekh agorutno lengeri buťi paš e kampaňa adro krajske voľbi (avrikidipen), kaj sikhaven jekhe „tromade bakrores, sar zaačhel lačha parňa bakruňa fameľija, mujal na šukar - kaľi bakri, savi hiňi sar vareso, so na perel andro kulturno, historicko dživipen kija amende (pro Čechi)“ (kada hin khatar o webove seri, save hine la Národní strana).

Rasisticka the ksenofobna lava le manušendar khatar e Národní strana imar na jekhvar pal o autoris gejle mujal le manušengere čačipena, na džal andre pal e slobodno duma, aľe keren e bibacht maškar o manuša (mujal ola, so nane sar „parno heteroseksualno Gadžo“, te phenaha lengere lavenca), či has pisinde andre Národní politika (ľil, andre savo e poľiticko na korektnosťa marel andro jakha), pre webove seri, abo kana den duma anglal o manuša. Ala goďa našťi thovas andro lav „národovectví“, pre visa, šaj andre dikhas e paušalno bibacht, ča parňi the kaľi farba andre luma, sar la dikhen savore radikala ( hin but loko te phenel, hoj e kriminalita kerel o cizincos, abo vareko khatar o cikne naciji, the paš oda te bisterel pro faktos, hoj nekbuter tresti keren o parne heteroeksualna Čechi). Hin mištes, hoj o pražsko magistratos has pre promo akcija kisitindo, the reaginelas pre akcija, sar phenel o zakonos. Pharo hin, (aľe te dikhas angle amende, tiš šaj phenas pre oja bacht), hoj andre kauza Národní strana, oda has perši akcija mujal o bibachtaľipen, savi sas ačhaďi, the te e Národní strana imar na jekhvar sikhaďa (resp. o manuša andre sera), hoj mujal lende kampel te kerel o adekvatna justična zathovibena. O autoris duminel, hoj kampel te del paš o sudos le manušen, so pisinen o bibachtale lava, the te del e iniciativa, te avel e sera rozmukhľi. Našťi bisteras sar e Národní strana dičhol avri andre aver perspektiva, andre poľiticko, abo samanušengero dikhiben. O antagonismus, so kodi politicko sera hazdel opre, kaj o nipi the grupi te džan mujal pende, hin igen bibachtalo (čhinen le manušenge e paťiv, keren lendar pheras, maren len tele), vaš kada kampen te avel ola manuša došale. O autoris duminel, hoj sar poľiticko sera e Národní strana nane but bibachtaľi, bo la hin cikno, ča marginalno poľiticko zor, the hin andre ča čepo manuša the simpatizanta (sar has te dikhel andro marcos, kaj avle pre lengeri akcija vaj biš manuša…).

Le šeralen khatar e Národní strana (avka sar andre aver nacionalisticka politicka seri) nane baro poľiticko talentos, the o provokativna proklamaciji ( či imar hine legalne, abo džan mujal o zakonos) dičhon avri sar klubovo duma maškar na but manuša.

La Národní strana hin bacht, hoj pal lakere na but interesantna aktiviti (šaj phenas pal e Národní garda, jak nane te dikhel ňisavi persona…) den duma o medija, bo te oda avka na elas, ta pal late but manuša ňič na džanenas… Pro agor kampel te phenel, hoj e „bakruňi kampaňa“ the sajipen pal o „lačhe parne manuša“ nane avka šukar, sar keren. Hin čudos, hoj ňikhaj andro materiala pal „paťivaľi“ Národní strana na genena, hoj lakeri šivo eminencija o Pavel Sedláček, hino thodo pro sudos, bo na poťinel o love pre peskero čhavoro… Šaj phučas: Ko hin e kaľi bakri, so na džanel amari moralka?

František Valeš, Český helsinský výbor/ Překlad do romštiny: Eva Danišová
Romano Vodi

Džas pro viletos, abo o terňipen pro tripos
Česká republika, 28.7.2008, 17:05, (Romano voďi)

Me korkoro predžiďiľom ajci, hoj šoha na bisterava. Manuš, te leske kampel te phirel andre škola, oleha ča šaj džal suno. O giľa le Karlostar Krylostar paš e jag (paradoksos hin, hoj pre pionýrsko taboris), peršo trampos, parušagos pro gav, the le mulatišagoha, kaj the o rašaj maťiľa… O hasičska zavodi the avra bandaha pale o sofbalis. Peršo kamavipen pal e khangeri. Peršo paľenka, peršo cigaretľa… O šero dukhalas, e džombra tiš, aľe ola bareder, varesave imar bare, oda keren furt. Ňiko olestar na nasvaľol the hin oda normalno. Adaďives oda hin tiš avka, ča oda hin čeporo aver. O časos hino ajso sinteticko… Savoro džal sigeder, digitalnones, the andro bašaviben šunas oda jekh rytmos pale the pale, the e melodija pes našavel. O supermarketi tradle het o mlekarni the o masni… O zabavi pro gava akana hine sar parti, the manušeske del but buťi te džanel o modna trendi, the te avel in. Ňisostar ňič hin manušeske ola dešthepandž… Amare hine andre buťi (te oda hin idealno), o manuša hine pro kupaľiskos. Ta? Sig, sig, o luftos hin „čisto“ - idealno časos, pre „zabava“, oda ňič, hoj hin ča deš ori andro dilos. So khere rakhaha, oda chaha upre. Me som všadzik andre peršo linija, kaj o lava pal oda, hoj som kingos - zoralo baro murš (nekhbuter oda phenav me korkoro) hine čačo. Uštavel man upre avri darardo dajakero hangos. Pašľuvav pre phuv, pro kobercos, the savoro manca bondžaľol… Abo džav pre technopartija andre Horní Dolní Lhoty Zlámaný. Oja čhaj hiňi čačes igen šukar, hin la šukar čuča, šukar jakha, the prindžarel le manušes, so mukhel andre, ta ačhona amenge o love pre aver bengipena. O drinki pro baros, the joj varekhaj gejľa, idealno časos, lake vareso te čhivel andro drinkos, joj na džanel, hoj oda kerav… Te na daral, bikenen oda maj paš o baros, the oda pheras paľis ela but lačho… Ko džanel, sar savoro doperela. Šaj lake tiš avel but phujes, či nane nasvaľi pro buke, abo pro jilo, šaj la hin e epilepsija, šaj lel varesave tabletki, the šaj olestar tiš merel… Ko džanel, či joj korkori imar na iľa vareso zoraleder. Šaj paľis avel, hoj laha ňič na ela, abo hoj imar šoha ňikda na asala pre peskeri daj. O mule na asan… Te kada varekana dikhena, mangav tumen pro somnakuno Devloro, phenen ole manušeske. Našťi džanen, so tumenge oda (barmanos, amalis, vareko kas jekhvar dikhľan…) bičhaďa. Na dikhen ča pre peskeri euforija, aľe arakhen tumen! Te paš tumende avel choča jekh baratos, savo na denašela het, te tumen perena pal o barovo stolkos. Na kampel tumenge tiš savoro maj, the pro eks, te oda hin nevo - ča cikne koterora, jekh pal aver, te dikhen, so oda tumenca (the andre tumende) kerel, te vareso, ta šaj feder preačhen…. O koncertos agorisaľol, e rat mek terňi… Šaj džas andro paňi pre prehrada? Nange, sar amen o Del anďa pro svetos, romantika, cikadi, o čhonoro… Akana andro paňi jekh manuš imar na birinel, o paňi pes upral leste phandel… duje manušendar, so pen kamenas, ačhiľa ča jekh, savo imar tiš but na birinel, the ela rado, te pes chudela avri, the odoj imar ča rovla… Avka oda hin the pro heďi, skali… Imar akor sar šunen, te phaďol o kokala, abo sar manuš murčinel varekhaj tele maškar o bara, leperena, kecivar ada ďives na kerďan savoro sar kampel. Ta so, mek šaj džas varekhaj te pijel? Hin man adaj o motoris, me tumen odoj ľidžava, rešľuvaha savore… Mek pal o drom pijas o drinki, das amenge savore o džontos, lačhi kedva, vareko pes chudel meňatar the… Paľis oda amenca čhivel, o brzdi andro motoris piskinen, o bľachi pes kurčinen (avka sar te kurčines e lovina andre piksľa), baro demavipen. Paľis imar ča bari rat… Nekhbuter ačhen te dživel o šofera - aľe sa phagerde… Me korkoro imar paratinďom but bengipena, ta logicki džanav, hoj the te hin o časos pharo, the kaj dikhes, odoj pre tute vareso užarel, nekhbareder bibacht predal amende nane o prazdňini, o drogi pašal amende, aľe amen korkore… Oda, hoj kamas savoro te džanel, hoj sam diline (le lavestar dilino)the o baripen (šunas amen zorale, džanas, hoj bareder amendar nane)…

Josef Wünsch, překlad do romštiny Eva Danišová
Romano voďi


Šaj amen arakhas mujal o Cyber Hate?
Praha, 0.0.0000, 00:12, (ROMEA/Romano voďi)

E internetovo anonimita hiňi lačho moderno inštrumentos vaš e neonacisticko propaganda. Rasisticka skiňi o virtualno svetos dikhen, sar lačho than predal bareder rasismos, antisemitismos the ksenofobija andre savore formi. Nekhbuter vebova seri le rasismoha mujal o manuša hin andre USA. Soske oda hin, the sar ajsi situacija dikhen o čechika neonacisti?
Sar Cyber Hate vičinas ajse moresa andre internetos, savenca bantinen upre kije rasovo, Devleskero, ideovo the aver bibachtaľipneske maškar o manuša. Na džal imar pal paťivaľi lavengeri šloboda, te vareko phenel rasisticka lava, džal mujal o pravos (čačipen), the šaj džal vaše paš o sudos. O čechika neonacisti the pravicova ekstremisti pale the pale aktualizinen vaj biš vebove seri, kaj prezentinen peskere goďa but manušenge. Manuš, so ale seri genel, šaj džanel, hoj „te na uľas o Hitleris, avľalas o svetos dur pal o paťivalo manušiben the šlobodno dživipen“ abo Vaj jekh miliarda pre mohila (baro bar)andro Lety - oda bi elas nekhbareder romaňi čor andre historija! Mek aver: Cikáňi akana bikenen o drogi, andro bare fori keren orgaňizimen gengi la čoraha, cirden avri o love khatar o socialno sistemos the keren o teroris pre savore manuša pašal peste.
Paš o na garudo rasovo bibachtaľipen hin pre neonacisticka vebove seri the but publikaciji, save kampen sakoneske nacionalno socialistoske. Na ča tradično Hitleriskero Mein Kampf, kaj has e tezija, soske te kerel e genocida pro Čhinde the o Roma, oda hine neve instruktažna manuala, sar penge šaj o terne neonacisti keren khere o avridemavipena (výbušniny), abo sar te kerel o diverzna akciji mujal o manuša, so lenca hine andro konfl iktos. Upreder mek o terne sympatizanta la ultrapravicaha dikhen o internetos sar lačho than vaš e komunikacija pre phundrade, abo andrephandle diskuzna fora, abo pre peskere mejli, skajpi the icq kanala. Ajsi komunikacija pes na del lokes te rodel avri, the vaš oda odoj penge avka phenen pal o neonacisticka koncerti, demonštraciji, aľe tiš pal o bibachtale aktiviti.
Te vareko bantinel le manušen pre rasovo, Devleskero abo ideovo bibachtaľipen, abo ašarel o neonacismos, či o neofašismos, šaj les o čechiko trestno pravos del kijo sudos. Te e policija džanľahas te rakhel le autoren, le vebmasteren, le grafi ken the aver manušen, so ajse vebove seri keren, šaj pre lende delas e skarža, the o sudos len šaj delas o tresti. O internetos aľe hino anonimno, ta na del pes ňič te kerel, but autora pisinen tel o pseudonava, o vebove seri džan khatar o internetova kavarňi, ta le autoren phares te rodel. O rasovo, Devleskero the aver bibachtaľipen (na manušiben)pre internetos pes del te mosarel le vebproviderenca. Vaš oda o čechika the o evropska neonacisti den peskere vebove seri pre americka servri, save hine arakhle Perše dothovipneha Ústavy spojených států amerických, savo del le manušen e šloboda pre lengere lava. Neonacisticka seri, so hine „hostovane“ andre USA, hin vaj keci šel.
But manuša džanen, hoj o Peršo dothovipen zaačhel e šloboda andre lava absolutnones. Aľe avka oda nane, the andre USA šaj aja šloboda na musaj te avel absolutno the o Peršo dothovipen šaj phadžol. Akor, te varesave lava, abo pro papiros thodo materialos bantinel le manušen pre zoraha kerdo demavipena, the te andre na elas o poľiticko tekstos, savo o Peršo dothovipen arakhel, šaj o autoris the o distributoris džal vaše paš o sudos. Akana hin e praksija andre USA ajsi, hoj but vakeribena, so peren andre kategorija Cyber Hate peren tel o Peršo dothoviben.
Kampel te užarel, kana e sudno praksija andre USA avela aver, o neonacisti avena vaš peskere lava došale, the o vebove seri avena mosarde. Dži akor amenge kampel te džanel, hoj čechika neonacisticka vebove seri avena pale the pale aktualizimen the rasovo namanušiben pre internetos ela dureder, bo e USA hine buter liberalna sar e Evropa.
Romský překlad: Eva Danišová

Klára Kalibová
ROMEA/Romano voďi
RV06/2008
O vsetinsko taktika
, 25.5.2008, 12:12, (Romano vodi)

E vsetinsko radňica sikhaďa, sar na lačhes kerel peskeri buťi. Andro hiros pre ofi cialno foroskero vebos phenel, hoj imar buter berša na džanel mištes te kerel o projekti, kaj rodel e buťi vaš o Roma. Duminav, hoj o hiros hino bari poľitika. E vsetinsko šeraľi, vičinen la Květoslava Ottová khatar e KDU-ČSL dikhel pro problemos avka sar lakero šeralo o Jiří Čunek. Sem maj avena o komunalna voľbi, na? Ta amenge šaj pro foreskero vebos genas, sar o Roma na kamen te kerel buťi. So manušeske avel pre goďi, kana genel „Ča pandž džene Roma ačhile te kerel buťi“? Džal pal o hiros le projektostar Pracovní šance, andre savo chudle buťi paš o Technické služby Vsetín deštheduj Roma. Pal jekh berš odoj ačhile ča pandž džene. E čhibaľi khatar e radňica sa mištes džanel: „Buťakeri moralka le Romen na has lačhi, ta akana sar hin jekh čhon andro agor le projektoske, andro Technické služby keren ča pandž manuša.“ Aver lava phenel o Vlastimil Fiala, manažeris andro projektos: „Hoj odoj keren ča pandž džene nane ča vaš oda, hoj na kerenas mištes e buťi, vareko peske tiš

arakhľa aver buťi. Akana hin ajso socialno sistemos, hoj o love, so lenge šaj poťinahas amen, has mek cikneder sar o socialne love, ta varekaske andre buťi na kampelas te phirel.“ Oda hin lava, so o vsetinsko Čunkos andre rokľa kamel te šunel, the vaš oda mangel aver socialno sistemos. He, oda socialno sistemos, savo imar le beršestar 1990 kerel tiš e KDU-ČSL…. Anglunes penge počoral o problemos keraha, the paľis les bare hangoha chudaha te rodel o drom, sar ole problemostar het. O socialno sistemos kampel te prekerel. Na nukinel le manušen andre buťi, aľe te oda kamen populistickones te kerel ola džene, so les korkore kisitinde, ta oda hin vaš o manuša baro signalos. Tumen korkore imar džanen savo. O hiros pro agor phenel baro čudos, the sikhavel, sar e radňica na kerel mištes peskeri buťi. „E vsetinsko radňica the o Technické služby keren kajse aktiviti imar buter berša, the sako berš oda hin avka,“ roven andro hiros o vsetinska šerale. Manušeske na džal pre goďi, hoj o manuš, so kerelas šerales andro Vsetinos, the akana hino šeralo pro Ministerstvo pro místní rozvoj, mek kamel peskeri vizija andre sar pes phenel „romská problematika“ te kerel andre calo ČR. Baro čudos, te šunas, so o vsetinska „bare šere“ andro hiros phenen. Bo pre aver thana oda aver šerale džanen feder. Šaj phenas pal o jekhetaňiben Upre Roma, kaj kerelas šerales o Marek Podlaha, so hino akana rjaďiteľis andre Agentura pro sociální začleňování v romských lokalitách. Upre Roma kerde igen mištes o projektos Šance pro Romy. Deš manuša arakhle buťi andre firma, kaj pen sortirinen o plasti. Šegetinďa lenge o Maria in Santi. Andre firma phenen, hoj keren mištes buťi, the mukhena len odoj te kerel. Sikhade kada vaš oda, hoj e komerčno firma the e „neziskovka“ kerde jekhetanes lačhi buťi, šegetinďa lenge tiš o Olomoucko koter (krajos). Kamle te thovel andre buťi deš Romen, the sikhade oda pro 100%. O obciji le Romen andre buťi na kamenas te lel. Mek avrether.

O jekhetaňiben Liga Bruntál mangľa vaj keci berša anglal la radňica, či šaj kerel o cikneder buťa pro foros. Kerde ajsi buťakeri četa, nekhbuter le Romendar. Tel o trin berš aja šikovno četa prikerďa vaj štar štvercova kilometri. Oka berš ala manuša imar džanenas sar generalno dodaveteľis te kerel o khera pre kleja. O kher vaš e fameľija andro Staré Město, administrativno budova andro Horní Benešov the e pekarňa andre Plzňa the aver. O jekhetaňiben kerďa e Želeno ďilňa, kaj reciklinen o elektroodpados. Andre ďilňa chudle te kerel buťi dešthešov manuša, so našťi arakhenas e buťi, bo has len zdravotno hendikepos, abo, hoj has Roma. Adaďives odoj keren saranda manuša, duj lendar hine pro invalidno vozikos. „Sam socialno firma, kampel amenge savorenge lačhi komunikacija maškar pende, ňič aver pes na del te kerel. Kampľa amenge te džal the andre aver konfl iktna situacija, šaj phenas pal oda, te o investoris na kamelas, te pre leskeri stavba te keren o Roma. Rodahas, sar oda te kerel, bo the o ksenofobno zakazňikos šaj avel lačho,“ phenel o Josef Baláž, romano asistento pro Městský úřad Bruntál, the mek hino sar paťivalo šeralo andre spravno rada Liga Bruntál. Varekhaj oda džal, kampel oda te džanel… Abo, či na džal pal e taktika, sar vareso but te marel tele, te sikhavel sar oda hin na lačho, the paľis te chudel o love pre „feder situacija“ the o poľiticka bodi.

Zdeněk Ryšavý
Romano vodi

Vzpomínka na „Tvistigen“
Praha, 22.4.2008, 11:11, (Romano Vodi)

Sas májos andro šovardeš the trito berš. Ávri sas sa rospukimen, o khamóro síťinelas, savore čhavóre sle ávri pro drom. O čhajóra peske kerenas le pupavendar vencici, uchankerenas pes, andro bala šukararnas pes, o muršóra sikľonas te kerel verbatar pišťalki.

O Jančus dikhel téle le dromeha: „Čhavale dikhen, oke vareko avel opre ke amende u pro válos les hin gitáris.“ - „Sem odá o Dilino Úfalostar, le Ďuriskero,“ phenďa o Šuko. Sar doavľa dži ke lende, o báreder čhajóra leske takoj phende: „Dilino, zabašav amenge vareso!“ Akor avľa ávri névo kheliben, twist, ta chudľa te bašavel Tvistigen. Le Jančuske pes le Dilineskero bašaviben igen but zapáčinďa. O Dilino pes vičinelas Deži, aľe savore Roma leske phenenas Dilino. O Jančus leske phenel: „Dilino, na aves ke amende pre káveja? Šaj peske bešas pre dvóra, hin amen odoj lávkica, skamindóro.“ - „Tu sal o Jančus, ná, le Dzigiskero. Kávejica mange dás, ta avas no, ke tumende.“ Avle pre dvóra ko Jančus, avľa ávri e Marinka. „Mamo, ker le Dilineske kavejica!“ - „Khatar sal, mro čho?“, phučľa le Dilinestar e Marinka. „Úfalostar, le Ďuriskero, néno.“ - „Maj tuke kerá kávejica, na kamen te avel andro kher?“ - „Ná néno, amen avaha ávri, sem hin šukáres.“ - „Ta sar kamen mre čhave.“ Bešle peske ávri ko skamind pre lávkica, o Jančus mejk anďa andralo kher stolkici. Le Dilineskero gitáris pes le Jančuske igen páčinelas, sas pro dumo the palo séri lolo sar čerešni u angluno šárgo sar andróro. „Dilino, zabašav mejk vareso, pomangľa les o Jančus. Chudľa te bašavel romane ďilóra, le Jančuske pes leskero bašaviben igen páčinelas. E Marinka anďa le Dilineske e kávejica, šunďa sar bašavel - „šukáres bašaves, mro čho“. - „Néno, me džanav te bašavel the pre lavuta, pre bráča, pre harmoňija.“ - „Ta tutar ela báro lavutáris mro čho.“

„Dilino, na bikeneha mange kadá gitáris?“ phučľa lestar o Jančus. O Dilino pes sikra zagondoľinďa, paľi phenďa: „Te sikľoha kadí ďilóri Tvistigen dži tajsa, ta tuke les dava jéva. Adáďive tuke o gitáris mukava, u paľi pes dikhela. Akanáke beš kadaj anglal mande u dikh sar bašavav.“ O Jančus dikhelas le Dilineske pro vasta u šunelas sar bašavel. O Dilino bašavelas vaj jekh óra, paľi thoďa o gitáris le Jančuske andro vast. „Me akanáke imár mušinav te džal khére, aľe tu sikľuv, me avava tajsa, paľi pes dikhela, či tuke mukava o gitáris.“ O Dilino odgéľa, aľe o Jančus minďár chudľa te sikľol te bašavel. Na užarelas, hoj le húrendar avke dukhana o angušťa. Aľe leske sas odá jekh, igen kamelas o gitáris. Ke lende pre dvóra ačhile but čháve the čhaja u dikhenas, sar o Jančus sikľol te bašavel, aľe but ávri na ľikerde, talam jepaš óra pes sa rozgéle, o Jančus sas rado, hoj ňiko pre leste na dikhel. Calo ďives dži ráťi sikľolas, ča ráťi vareso cháľa, iľa peha o gitáris andro háďos u calo rat sikľolas hangi, o angušťa leske sle sa šúle. Zasuťa sar imár ávri ďivesaľolas.

Uštiľa, imár sas maj dílos. Leskeri daj, e Marinka, les mukľa te sovel, bo calo rat šunelas sar sikľol te bašavel. Andre sikaďi na mušinďa, bo sas sombat. Sar uštiľa, thovkerďa pes šilale páňeha, hoj pes sigeder te prelel. O angušťa leske sle sa šúle u igen dukhanas, ta ľikerlas o vasta andro šilalo páňi. Pro dílos e Marinka táďa guruvaňi zumin, pekľa balano mas u kija kompírengeri žámeška. Le romeske, le Dzigiske, mušinelas sako ďives te tável haluški, odá sas jekh či ciraleha, abo árminaha, abo kompírenca. O Jančus sig cháľa, iľa o gitáris u géľa ávri pre dvóra, bešľa peske pre lávkica u pále sikľolas. Avle pal leste o čháve: „Janču, imár sikľiľal te bašavel odí ďilóri, so tuke sikaďa o Dilino?“, phučľa lestar o Šuko. - „Mejk na avke sar bašavelas ov.“ - „Ta no ča zabašav,“ phenďa o Doďus. O Jančus chudľa te bašavel Tvistigen u paľi Dajana, o čháve ča dikhenas. „Ta kana Janču sikľiľal avke te bašavel?“ - „Sikľuvás dži tosárla.“

Pal díloskero avľa o Dilino ke lende. „Del o Dél láčho ďives! - néno the tumenge báči.“ - „The tuke, mro čho.“ - „Ta káj tumáro Jančus?“ - „Varekhaj andro kher, sikľol, dža pal leste te kames.“ Sar o Dilino avľa andro kher, káj sas o Jančus, sar les o Jančus dikhľa, minďár preačhľa te bašavel. „Servus Janču, ta sar tuke džal o bašaviben?“ O Jančus kerďa le válenca: „Beš tuke kadaj pro stolkocis, Dilino!“ - „Sikaveha mange Janču, so sikľiľal?“ Ta mišto. O Jančus chudľa te bašavel Tvistigen, o Dilino pre leste dikhelas sar dilino. „Ejha Janču, sem tu imár bašaves maj avke sar me. Kaná odá sikľiľal?“ Andro kher avľa e Marinka, anďa le Dilineske káveja. „Ta so mro čho, so phenes, sikľiľa vareso?“, phučľa e Marinka le Dilinestar. „Néno, aňi na užarás, hoj avke sig sikľoľa te bašavel.“ - „Mro čho, soske tut vičinen Dilino? Odá náne šukáres.“ - „Me aňi na džanav, néno, aľe mange odá jekh.“ - „U sar tut vičines?“ - „Deži, néno.“ - „Ta akor me tut vičinava Dežku..., calo rat na súťa, Dežku, ča sikľolas.“ - „Odá diťhol, néno.“ - „Janču, phenďom tuke ídž, hoj te sikľoha te bašavel Tvistigen, ta o gitáris tuke dava. Akanákestar o gitáris tíro.“ O Jančus andro radišágos chuťľa opre, palo stolkos. „Paľikerav tuke, Dilino!“

Příběh Jána Ača Slepčíka přeložil z romštiny Zbyněk Andrš
Romano Vodi


„Bijal tumende oda feder na ela“
Praha, 25.2.2008, 13:01, (ROMEA)

Andro agor oka beršeske bijal le medijengero interesis, but Roma khatar ČR gejle andro aver thema. Konkretnones but lendar andre Kanada. The ada berš oda hin avka, u na dikhav ňič, so sikhavel, hoj avka na ela the dureder.

Soske džan andre Kanada sako mištes džanel. Na kampel odoj imar o viza, ta šaj džal, ko kamel. But Romen hin andre Kanada imar o fameľiji, bo odoj gejle andro berša pal e revolucija. E fameľija lenge šaj šegetinel la adaptacijaha andre aver than. Le Romen tradel het nalačho socialno štandartos, nane len čačo manušengero kreditos, e majorita len na kamel maškar pende.
Andre berša pal e revolucija gejle het vaj keci ezera Roma andre Kanada, aver andro Nový Zéland, andre Austrálija, Belgija, Ňizozemsko the Bari Britanija. O medija chudle palal te del duma andro berš 1997, sar e relacija Na vlastní oči sikhaďa andre televizija e reportaža, the pende pal o Roma, hoj hine ekonomicke emigranta.
Ňiko imar andre masmedia na phenďa, hoj nekhbuter phirnas het o Roma, so has khatar e „romaňi elita“. O manuša bijal o problemi la majoritaha, integrimen, ola, so penge džanenas te del goďi neva realitaha sar pejľa o komunismos, džanenas e ekonomika te lel andre pengere vasta. Ala Roma gejle het, bo imar lenge andre Československo the paľis ča pro Čechi na has mištes. Daranas, hoj o skiňi marena lengere čhavoren, daranas, bo imar ňiko o rasismos na garuvelas, oda has sakoďiveseskeri realita. Sar ala Roma gejle het, ta sar pes phenel e „romaňi problematika“ has pale pro agor. O feder gejle het, o „problemove“ ačhile. Deš berš pal oda, sar but Roma gejle het, avel e situacija pale. E terňi generacija bariľa, hin len maškarutne školi, bare školi, dživen mištes, no hin oda nekhbuter jon, so kamen te džal het. Džanen pes mištes te adaptinel pre aver štilos, na daran te džal andro svetos, ta len pes, the džan andre Kanada. Na džal lenge pal o bare love, aľe daran, sar oda pro Čechi avela. Akana ačhiľa Národní garda, jekh le šeralendar andro rajaripen phenďa andro medija, hoj e tradično romaňi kultura na džal jekhetanas le ľileha pal le manušengere čačipena (Listina základních práv a svobod), o skiňi na daran te demavel pro Roma. Kada sa hin baro impulzos vaš o terne Roma.
E situacija andre medija ela tiš ajsi sar anglo deš berša. Chudena palal te pisinel akor, sar imar džala čačes pal o ekonomicke emigranta, pal o manuša, so kamen feder – akana čorikaňi – socialno situacija.
Pharo mange, hoj o terne Roma denašen. Na čudaľinav man lenge, našťi „kiden o kirne phaba, save jon na thode te barol“, aľe avka šoha ňikda na visaraha amaro šifos, la „romaňa problematika“, pre feder drom, kije „romengeri integracija“ maškar e majorita. Kamav savorenge, so kamen te džal het, te phenel: „Dikhen but nalačho, aľe pro Čechi san khere, hin oda phuv, kaj uľiľan, hiňi tumari avka sar avre manušengeri, so andre ČR dživen. Na den pen te ispidel kijo denašiben. Džan mujal e bibacht andro dživipen, bo bijal tumende adaj feder na ela.“

Vojtěch Lavička
ROMEA
O Kristus uľol! Ašaras les!
Praha, 24. 12. 2005, (Romano voďi)

Pregejľa jekh berš, u maj pale avela baro kresťansko inepos e karačoňa. Olestar sar uľiľa amaro spasiteľis (o Kristus), hin imar duj ezera berš, ta akorestar o manuša ľikeren but tradiciji the simboli, save amenge sikhaven, savi amen hin bacht, hoj dživas.

Jekh ajsi tradicija hine o inepike giľa (koledi), šaj phenas, hoj bi o koledi nane karačoňa. Vareko ginďa upre, hoj nekhbuter karačoňakere giľa hin andro kulturno barvaľipen maškar o rumunsko pravoslavno nacija. Andro koledi hin le manušengeri voďi, the o čačipen. Andre jekh ajsi but šukar koleda pes giľavel pal o baro pharipen…cikno čhavoro - muršoro phenel peskera dake, savi phares rovel: „Imar ma rov, mamo miri, imar ma rov…. La sunto Panamarijake adadžives uľola o Kristus“. Andre aja phurikaňi koleda šaj šunas o lava, andre save hin garudo o kresťanstvo. Sem o cikno žužo čhavoro, hino pašeder paš o Devloro, the leskeri voďi hiňi žuži. O lava so phenel la dake, hine tiš predal amende savorende, phenel amenge, hoj amen užarel e spasa (bacht).

Pro svetos avel le Devleskero čhavo. Vaš amenge, vaš o manuša the amari bacht na kamel, te o manuša džanen, hoj jov hin le Devleskero čhavo…., uľol la sunto Bohorodičkake la Marijake, sar čororo, jekh le palunendar, ispidlo palal. Hoj jov hino oda amaro spasiteľis šaj o manuša džanenas ča pal oda, hoj labolas e betlemsko čercheň. O džandle manuša the o pastevci (so ľikeren le bakren) phenenas, kaj oda hin baro čudos. But manuša na džanenas, ko akor uľiľa. Avľa pre kada bidevleskero svetos. Oda nekhbareder kraľis le nekhbaredere kraľendar.

Andre kada šaj dikhas, so amenge e pravoslavno koleda phenel. E karačoňa nane pal o denaškeriben, pal o hjabaľipen, aľe pal o dživipen le Devleha. Kampel pes upre te kisitinel. Anglal e karačoňa hin o pustos. Sar hin o pustos, ta kampel amenge zorales te paťal le Devles, buter te kamel le manušen, the te paťal, hoj sako manuš šaj avel bachtalo. Ča avka predal amende o Devloro avela čačipen, ačhela andre amaro dživipen. Akana amenge na kampel te dikhel sakoďiveseskere pharipena - ajse, so nane nekhphareder, the šaj duminas pal oda, sar uľiľa o Kristus.

Me korkoro som rašaj, ta thovav pre goďi kada le manušenge. Varekana mange paťan, varekana na. Amare Roma hine andre kada jekhvar ajse, jekhvar kajse. Hin čačipen, hoj o Roma but na džanen le Devleskeri voďi, the o tradiciji imar but na ľikeren. Sar dikhen le avre manušender, the jon chuden te ľikerel o konzumno trendos, andre savo nane than vaš o Ježiš Kristus. O manuša na ašaren le Ježišis, ašaren e komercija the o farebne atrapi. The avka hin mekh o manuša, maškar lende the o Roma, sar te bi šunenas le čhavoreskeri koleda, u na roven imar, bo džanen, hoj o Kristus, lengero Spasiteľis lenge uľol.

Te kada vareko paťal, ta džanel, so hin e karačoňa.

Sam lošale, te le manušenge pre karačoňa phenas o lava „O Kristus uľol! Ašaren Les!“, phiras jekh ke avreste the mangas amenge le Devleskeri bacht. Hine mekh Roma, so ľikeren o purane tradiciji. Thoven o phus tel o skamind, moren o muj andro paňi, kaj hin čhide o love, taven specificke chabena the aver. Vareko phenel - pherasuno folkloris, aľe kada ľikerel andro manuša oda, hoj paťan le Devles. Hoj kada pre karačoňa kampel. So mekh šaj phenas? Bari slava upre le Devleske, the bari bacht savore manušenge, save džanen, so hin o kamiben.

David Dudáš, Romano voďi



O sudos phenďa, hoj le bohuminske Romen našťi čhivel e radňica avri andal
Romano voďi 7/2005, Zdeněk Ryšavý

O Roma užarenas dži agor, kim gejle avri andal o hotelove khera Bohuminate pro Karvinsko. Vareko andro khera mek ačhiľa. O foros kamel o hotelove khera te prekerel pro khera predal o fameľiji. O Roma thode andro blaki o transparenti, bo efta fameľijen odoj o Okresno sudos mukhľa te bešel. O foros lenge našťi lel e eľektrika, o tato the o šilalo paňi. „Amen džanas, hoj o sudos kampel te rešpektinel, vakeraha mek le advokatoha the dikhaha o revizne hiri, či šaj e eľektrika mukhas pre varesave štoki kaj bešen o manuša, so len odoj o sudos mukhľa, te labol,“ phenďa o šeralo khatar o foros o Petr Vícha (ČSSD). Mek paše phenďa, kaj o vitahi našťi mukhen, bo hine imar but mosarde. „O paňi na kamahas te phandel“ phenďa o Vícha. O foros kamel mek sa te del pale kijo sudos.

Buter džene, so odoj bešenas, imar chudle aver khera. O Roma rušen, bo akana na bešen mištes. „Hin man jekh kher u thode ke mande odoj te bešel mire duj čhaja the lengere pandže čhavorenca. Nane amen odoj than,“ phenďa jekh le Romňijendar.

Andro hotelovo kher ačhiľa tiš e sarandatheduj beršengeri Romňi e Iveta Mayerová, le romeha the le trine čhavorenca. „Ačhava adaj u dikhava, so ela,“ phenďa e Mayerová. Phenďa mek, hoj o ubitovňi hine pherde, abo hine katastrofalne. Andro hotelovo kher kamel te ačhol the e fameľija Ščukovi. „O foros amen kamelas te del pre ubitovňa andre Opava. Nane odoj mištes, ta phenďom, hoj odoj na kamav te džal. Denas amen jekhoro kheroro, kaj na has aňi o lavoris le paňeha. Vaš o paňi kampelas te phirel pro budaris, kajso paňi bi pijahas the lestar tavahas o chaben,“ phenďa e trandatheduj beršengeri Romňi e Renáta Ščuková, savi rodela mekh aver kher.

Zdeněk Ryšavý



O romane organizaciji kamen te džal jekhe dromeha andre Dekada
Romano voďi 7/2005, Zdeněk Ryšavý

Buter romane organizaciji kerde o dovakeriben pre jekhetaňi buťi pal e Dekáda romské inkluze. Kamen te cirdel andre the aver ašunde organizaciji andro regioni, save bajinen pal e romaňi minorita pro Čechi the pal o feder dživipen maškar e majorita the e romaňi minorita. O dovakeriben kerde o organizaciji paraščovine andro 3-to junos, sar has o bešťipen pro Krajsko urados vaš o Středočeský kraj.

„O aver phučibena the o bešťipen, so na džan pal e Dekada, kerena o organizaciji, avka sar kamena le kolegenca. Sako phenelas, hoj na kamen te kerel nevi organizacija, so na perel tel o rajaripen, mištes džanen, hoj kampel o pravne (justične subjekti), save akana hine kerde. Avka phende andro lengero jekhetano hiros. O organizaciji the o romano koordinatoris pal o Krajsko urados vaš o Středočeský kraj tiš phende le dujte premiereske the le miňistroske pal o čačipena (spravedlnosti) le Pavloske Němcoske the le Svatoplukoske Karáskoske, so zaačhol e romaňi komunita, te vičinen baro bešťipen. Kamen odoj te vičinel o organizaciji, so na zaroden o love, le koordinatoren, le poradcen the sakones, ko hin andre interesimen. The khatar o resorti, save hine anglune andro Narodno akčno planos. O organizaciji kamen te del tiš o vast, sar kajso sgejľipen ela kerdo. Kada hiros randle tele o manuša khatar o Parlament Romů v ČR, Asociace Romů Plzeňského kraje, Romské sdružení občanů Lysá nad Labem, Athinganoi, Grémium romských regionálních představitelů, Romea, Dženo the o romano koordinatoris khatar o Krajsko urados vaš o Středočeský kraj o Cyril Koky.

Romaňi maškarutňi škola ačhela hoča jekh berš Časlavate
Čáslav, 30. julos 2005, (Romano voďi 07/2005)

Romaňi maškarutňi škola ačhela hoča jekh berš Časlavate. Avka phende o šerale pal o krajos. Te paš oda priačhena o zaačhade pal o foros, dela o krajos la škola e smluva dži andro 30. 6. 2006. E perši smluva len has kerďi andre kala ďivesa. Soske o šerale khatar o Středočeský kraj akana visarde e duma, phenďa lengero čhibalo o Martin Kupka.

„Dikhas, hoj oda hin unikatno škola,“ phenďa o Martin Kupka. Anglal kada kamelas e radňica, te odoj e škola imar te na avel. O šerale khatar e škola phende, hoj poťinena sa, sar kampel. „Oda hin predal amende angluno“ phenďa paš oda o Kupka. Mek phenďa, hoj o krajos paťal, kaj ňiko nane vinovato (došalo). Oleha kamelas te sikhavel pre oda, hoj e policija kerel andre škola o avrirodkeriben. „Chudľam amen andro adošagi, sar e škola phundravahas.

Chudahas le štatostar čepo love. Vaj 40 000 koruni, aľe e režija molas buter love,“ phenďa e jednateľka khatar e škola e Marta Tulejová. Sar joj korkori phenel, e škola kamel o love ča vaš o socialno the zdravotno pojištěni. Imar len hin kerdo o splatkovo kalendaris. Kaja na štandartno škola thoďa andro berš 1998 o Emil Ščuka. Na čirla mek tiš kerelas le prezidentos andre Maškarthemutňi romaňi unija.

E Daniela Hivešová-Šilanová hiňi maškar o kandidatki pre Nobelova cena míru
Kašate, 29. julos 2005, (Romano voďi 07/2005)

E Daniela Hivešová-Šilanová khatar o romane novinki Romano nevo ľil hiňi maškar o kandidatki pre Nobelova cena míru vaš o berš 2005. Ačhiľa pes andro projektos – ezeros džuvľija pre Nobelova cenu míru za rok 2005, savo kerďa o Švajcarsko parlamentos the e džuvľi khatar o Evropsko parlamentos e R. Vermont Mangold. O projektos kamelas te sikhavel, hoj pregejľa šel berš andre historija, akorestar, sar e Nobelovo cena chudľa perši džuvľi e Rakušanka Berthe von Suttnerová. Andre historija chudle e Nobelovo cena 80 murša, biš organizaciji u ča dešthetrin džuvľija.

Andre Ňemciko imar nane o birokraticke papira u akana bičhavena le denašle manušen khatar o Kosovo
Berlinos, 24. julos 2005, (Romano voďi 07/2005)

Andre Ňemciko imar nane o birokraticke papira u akana bičhavena le denašle manušen khatar o Kosovo the o Afganistán pale khere. O miňistri pal o vnitros khatar o spolkove štati andre Ňemciko kerde pre duj ďiveseskeri konferencija andro Stuttgartos o dothoviben the phende, so kampel te kerel, te šaj o denašle manuša šaj džan pale andro lengere štati. Deportimen avena the o 35 ezera Roma khatar o Kosovo. Imar perše šel romane denašle manuša has bičhade pale andro Kosovo. Bičhade len pale, choc len odoj užarel e diskriminacija. O sektoris, so na perel tel o rajaripen, phenel, hoj andro Kosovo imar demavenas pre nacijakere cikňipena. „Anglo jekh berš lenas palal le kosovske cikňipena the lengeri diskriminacija dži akana na preačhiľa,“ phenďa pal e konferencija andro peskero hiros e organizacija Pro Asyl. „Te varekas garuvas, ta mukhas les paš peste, kim na predžal e krizija,“ phenďa o Schily mujal e na lačhi rakcija le organizacijendar, so na peren tel o rajaripen. O organizaciji phenen, hoj andro Kosovo the andro Afganistanos mek nane stabilno situacija

Ande Praga alosarde la legmajshukara romana sha
Prague, Czech Republic, 23. 6. 2004 (ROMEA)

Ande Vitavako kulturako kher e deshupanzhebershengi Rosali Bockova kerdyilas e "Miss Roma Praha 2004". E dujto taj e trito majshukar shej si e Lucia Sivakova, taj e Simona Polakova, seldujzhene deshushovebershenge. Vi po interneto shaj denas tele pengi vorba pasha varisavi shukar shej. Kado sas o dujto kasavo alosaripe, deshupanzh sheja sas kothe anda Praga, anda sakko kerületo. Pe shukariposke krajaskinyako alosaripe shaj zhalas, kon kamlas, kon ande Praga beshel, taj majbut si sar deshupanzhebershengi. Ratyake romane folklorno muzikalne grupura ushtavenas opre, mashkar lende ekh shavorengo muzikalno grupo.
Ňilaje ela kurzi vaš perše romane mentori
Prague, Czech Republic, 23. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

Ada berš ňilaje pen pro Čechi avri sikhavena perše romane mentori, save dena o vast le manušenge, so kerde e bibacht, aľe chuden alternativno trestos vaše (na mušinen te džal andre bertena, aľe odkerena o trestos pre šloboda). Ola džene na ena o socialna buťakere, aľe o laiki, so asistinena ke Probačno the mediačno servisos ČR (PMS). O kurzos organizinel e organizacija Jekhetaňiben vaš e probacija the medizacija andre justica (SPJ) the civilno jekhetaňiben Athinganoi. Koda programos poťinel e Evropsko Unija u peskero lav kij oda dine Jan Jařab (rajipnaskero manuš vaš o manušengera čačipena) the o šeralo PMS Pavel Štern. Andro majos pes imar kerde duj regionalna seminari, kaj sikhavenas, sar kola mentori keren buťi andre Dansko.

Ostravate na kamenas te lel pro kher la Romňa
Ostravate, Czech Republic, 23. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

E firma Rental Company, savi ľikerel tuňo hotelis Metalurg, hin te poťinel la romaňa dake duje čhavenca: 50 ezera koruni, u hin te premangel pes vaš kada, hoj lake na dine vaš renta e garsonka. Ostravsko sudos andre kada arakhľa e rasovo diskriminacija. "La romňake kampel feder kher vaš peskeri fameľija, vaš oda peskere romane kamaratoha gejľa te rodel o šajipen andre tuňo hoteľis Ostravate andro julos 2003, kamelas e garsonka vaš peskeri fameľija - so hine štar džene. "Takoj, sar avľa andre kancelarija, e buťakeri odarig lake phenďa "na, bo hoteľiskere kapaciti hine phare". Mek pes došunďa, hoj o kheriben odoj na arakhela aňi paľis," phenďa amenge E Barbora Bukovsko andal e Poradňa vaš o občanstvo the manušengere čačipena. Pandže minutenca avle andre kancelarija duj parne džene - gadži the gadžo, so keren buťi andre kodi poradňa. Takoj lenge kodi buťakeri kamelas te del e čuči garsonka. O resultatos, so diňa avri o sudos, mek nane pro agor, bo te jekh sera dela o ľil mujal oleske, šaj avela mek nevo sudos Olomouciste.
VAKERIBEN
Te tut nane kheripen u nane kaj te džal andre peskero vudar, sal mulo manuš
23. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

Neđmedin Neziri uľiľa andro berš 1969 andre kosovsko Mitrovica andre jekh bari romaňi mahala Rasadňik. Odoj phirelas andre srbsko škola, paľis študinelas pro gimnazium Zvečanate u paľis študinelas pre uči škola ekonomicko Ipekoste. Sar terno sportinelas andre loki atletika. Sar leske sas 18 berš, chudňa te irinel peskeri perši poezija. Kana sas imar e situacija andre Kosovo goreder, emigrinďa peskera fameľijaha andre Francija. Beršestar 1992 bešel andre Trove paš e Paříža, kerel buťi sar lingvistas (prethovel andre čhiba) u mek študinel pre Pařížsko Univerzita vaš e lingvistika the civilizacija. Jekh leskero kamľipen, so kamel te kerel, hin te sikhavel, savi genocida pro kosovske Roma pes ačhiľa andro kosovsko mariben. Tiž ačhaďa trin organizaciji vaš o Roma andal e čiraltuňi Jugoslavija. Pal romano dživipen andre Kosovo the lengero agor kerel lekciji vaš študenti pre Univerzita. Ada berš avľa pro festivaľis Khamoro Prahate, kaj te vakerel pre diskuzija pal o Romipen sar problematicko faktoris. Pisinďa tiš duj poezijakere genďa: Ma bistar (Ma bister) the Eh, kana šajiv te čumidav o prago munrre čheresko (Eh, te bi šaj čumidavas o prahos andre miro kher) u akana publikinela peskeri trito genďi.

Mišľinav, hoj tumari fameľija sas andal e sufijsko muslimsko drom Kaderi (so hin misticko). Sar hin kada ke tumende akana?
Ha, miri fameľija hiňi muslimsko. Miro papus, leskero papus, the savore amare papi sas súfí. Andre amaro kher sas taríqa specialno ritualno kher, kaj pes sdžan savore džene andal e fameľija pro rituali), odoj phirahas te mangel le Devles. Miro dad the amen terne furt džas ole dromeha súfismus. Oda drom lačho, džal kijo Del, oda sikhavas the amare čhaven. Sikhavas len o respektos the paťaviben le Devles. Akana dživas andre Francija, pisinas but poezija, pisinen the amare terne. The miro phral but pisinel.

Sikhaven tumen tumare čhaven mek varesavi aver kultura - romaňi abo francuzsko?
Miri sasuj hiňi ortodoksno, me som muslimos the mire čhave tiš. Aľe paš oda amen bararas le čhaven andro romipen, na kamas te našľol amari romaňi kultura the džanľipen pal oda, hoj sam Roma. Ľikeras romane rituali. Pre Karačoňa the amare čhave chuden guľipena, na dikhas andre kada ňič bibachtalo. Dživas andro islamos, aľe ľikeras rituali sar francuzska avka the romane.

Šaj vareso phenen pal o dživipen le Romengeri anglo mariben the pal o mariben? So pes ačhiľa?
Anglo mariben kamenas le Romen te asimilinen. Vaš oda sas the bari diskriminacija. Na chudenas e buťi, mušinenas te sikhľol albansko čhib. Andre kada barile o džene, so uľile andre berša 1942-1945, barile pal o dujto lumakero mariben. Paľis avľa nevi generacija, so imar sikhľiľa srbsko čhib. Sako Rom kerelas buťi pal oda, savi sas leskeri kvalifikacija, savi škola phirďa avri. U sako Rom našťi študinelas pre uči škola, vaš oda jekhbuter sas ča buťakere manuša. Aľe o gadže - choč na sas goďeder sar buťakere - šaj študinenas u chudle o tituli. Kada sas the andro školi. Te romano čhavo kamelas te jel maškar perše, mušinelas te sikhľol trival buter sar gadžikane čhave. Ajse problemi sas the man. Mušinavas but pes te trapinel, kaj te chudavas "jedňički" abo "dvojki" andre škola, aľe o gadžikano čhavo, choč na džanelas ajci, chudňa tiž e "jedňička". Problemi le Romen nane pre caľi luma jekh. Oda hin avka, sar hin konkretno statno sistemos. Amen na sas bari svoboda, amen našťi džahas dur andal romaňi mahala, našťi mukhahas amare džuvľen (romňen the čhajen), kaj te phiren korkore avri, kaj lenge o Albanci te na keren dukh. Aňi o murša na phirenas raťi het, bo bi len mardenas. Sar dešochtoberšengero somas imar trival mardo. Chudle man, čorde mandar somnakaj the o love. (…) Kana ačhiľa o mariben, sas normalno, hoj romane čhave gejle te ľivinel vaš peskeri them, sem hine Jugoslavci. Albanci phenen, hoj but Roma mule vaš oda, hoj čorenas, the andro čuče khera. Našťi phenav, hoj varesave na čorenas, aľe oda šaj elas deš abo biš džene, na saranda abo šovardeš ezera. Soske kodi phuv hin te avel ča albansko the ňikaskero aver? U soske murdarde na ča Romen (te sas koda jon ko čorenas), aľe the Gorancen (muslimske Srben), Bosňaken the Turken? Soske murdarenas maškar peste jekh avres? Oda hin ča jekh baro chochavipen, savo maškarthemeskere organizaciji tolerinen. Beršestar 1999 kerenas sistematicka genocidi. O Albanci na mukenas ňikas: aňi ortodoksnen, aňi lengere popen, murdarde the le imámen (muslimska rašaja), te na vakerenas albansko čhib. Murdarenas le Romen andre lengere khera, duj berš murdarenas le muslimen, te pes dodžanle, hoj na mangen le Devles andre albansko čhib. Savore ajse dženen tradne avri andal e Kosovo u akana kamen te chochavel. Calo 90-to berša sas andre "lengero them" sistematicko genocida. Aľe e Kosovo hin the Romengeri them. Sem adaj dživen imar 500 berš. Našťi pal lende phenen, hoj hine ča itinerantna grupi (kočovňiki). Kana avľa e francuzsko inspekcija, rodelas kempi the karavani, u ňikhaj ňič! Mišľinenas, hoj o Roma denašle. Aľe romane khera, so odoj sas, o Francuzi na dikhle. Oda sas andro berš 1991. Na džanenas o čačipen. Akana berš 2004. U džanen imar o čačipen? Oda hin furt avka sar čirla. Pisinas o ľila, dokumenti pal e situacija andre Kosovo, protestinas mujal oda u keras so jekhbuter, kaj o nipi pes dodžanen pal kodi romaňi tragedija, so hiňi jekhbareder andre Evropa pal dujto svetovo mariben. Buterval vakerahas the le Nicolae Gheorgoha, so hin šeralo andre ala romane čačipena, aľe paľis dikhas, hoj the jov andre peskere dokumenti chochavel. Vakerahas the avrenca, visarďam pes the ko prezidentos IRU Emilis Ščuka, bičhaďam leske e-maili, aľe na dikhľam ňisavi reakcija, o Ščuka hin vaš amenge mulo manuš. Koda dženo, so na del reakcija, hin imar mulo. Soske mušinas furt varekas te mangel? Hin amen but diplomaticka kontakti. Hin amen kontakti le francuzska diplomatenca, the pro UNHCR. Phenen amenge: "Te akana vareso na kerena, našľona savoro." Vaš oda protestinas, dahas amare hangi, kaj te šunďon, pisinas rezulaciji. Džanahas, hoj e Amerika phenela pre romane buťa peskero veto. Vaš oda pes pal kada na vakerel, bičhade koda kije fenek. O numeri pes falsifikinen. Vakerel pes pal o duj milioni Albanci, aľe pal o Roma pes na phenel aňi lav. Dži adaďives na džanas, keci Roma sas murdarde, bo o Albanci "asimilinde" the amare mulen - o numeros, keci sas murdarde Roma, jekhetaňarde maškar o mule Albanci. Ekzistinen o ľila murdarde manušenca, kaj hin pisindo: "Oda Albanci." Aľe amen mištes džanas, že ola džene amari famiľija. (…)

Kateřina Andršová, Jana Hejkrlíková
O rasisti, so len sas maski pro muj, gejle pre trin Roma le dručkenca
Bruntal/Krnov, Czech Republic, 23. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

Trin maskovinde terne chara gejle Krnovoste kije Bruntaľis pro 16-beršengero čhavo the duj čhaja, savenge hin 16 the 20 berš. Mosarde o motoris, kaj ola trindžene bešenas, u kerde lenge lokedere dukha. "Vaš oda ile andre vazba (angle-bertena) andre 19-to majos 18-to beršengero terno char Opavatar. Phende, hoj jov sas sar jekhbareder organizatoris andre kodi akcija," phenďa andal e policija e Lucija Krašteničovo. Kijo sudos mušinena te avel the leskere duj komplici, lenge hin 20 the 22 berš. Pre policija aľe savoredžene odphende, hoj na peren maškar o skinheadi abo aver ultrapravicovo organizacija.

Zdeněk Ryšavý
DUJ GOĎA
O volbi vaš Evropsko Parlamentos
Prague, Czech Republic, 23. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

Arakhle pes but vakeribena mujal oleske, so phenďa o ambasadoris andal e Evropsko Unija pre Slovensko o Erikos van der Linden, savo diňa avri o lav, kaj o romane čhave te džan andre internatno škola, kaj dživena pondzelkostar dži paraščovin. Odoj bi pes sikhavenas "sar pes te ľikerel andre amari společnosťa". Te bi varesave džene na kamenas te džal andre internatos, šaj bi chudenas o love vaše. Leskeri goďi zorales kritizinďa e Evropsko romano informačno organizacija (ERIO). Pre aver sera o Romano Parlamentos pre SR dine avri o ľil, kaj phenen ha pre ajso nevipen.

Phučľam le šeralestar andal o Romano Parlamentos pre SR, le Ladislavostar Fízikostar the la Angelatar Koczatar andal e ERIO: Mišľinen tumen, hoj o internatna školi dena le Romen pre Slovensko barader školi?

Ladislav FÍZIK:
Mišľinav, hoj te kala školi na ena vaš caľi populacija, aľe ča vaš kola džene, so kada kamena, odi goďi šaj avel bachtaľi. E romaňi edukacija pre Slovensko bi šaj džalas čeporo upreder. Kadaj dživen igen but terne Roma, so len nane ajse šajipena vaš študišagos sar aver džene. U edukacija hin o drom kije bacht. Kala internatna školi hin jekh drom, savo šaj del vast amare Romen kije edukacija, aver drom mek na džanas. Na dikhav andre koda drom e segregacija, darav buter, kaj pes kodi idea na visarel mujal lačhi goďi, hoj calo projektos bi jelas bibachtalo. Pal miri goďi - bo som igen multikulturno manuš - šaj phenav, hoj kola školi na dikhav sar ča romane. Avenas bi the vaš aver etnicka grupi. Olestar bi jelas feder resultatos: na ča upreder edukacija maškar o Roma, aľe mek feder interetnicka dovakeribena.

Angela KOCZE:
Romane čhaven pre Slovensko nane lačhi pozicija andre školi. But lendar phiren andre specijalne školi vaš o mentalnones čoreder čhave, kaj sikhľon andre romane trjedi - na phiren maškar majoritna čhave. Pre maškarutne školi phiren ča frima romane študenti. Avka pes lenge na phundravela o drom, kaj te reprezentinena peskera komunita. Mišľinav, hoj akana pes imar mušinela te našľol ajsi diskriminacija. Romane čhavenge kampel te chudel buter šajipena, kaj u sar te sikhľol, e internatno škola bi majinelas te jel maškar lende. Adi goďi, kaj pes te ačhaven o internatna školi, šaj chudena peskereske butere romane aktivisti pre Slovensko. Aľe soske? Ča vaš oda, hoj kamen te arakhen choč savo drom, sar te džal avri andal e marginalizacija the andal o romano čoripen. Kajča edukativno problemos maškar o Roma hin aver. Odi nevi goďi dikhel o phučiben, sar te šegetinel le Romenge, aľe lenge kampel ča te del ajse šajipena, save hine le gadžen. Amari organizacija dodikhel pre oda, či savoren hin lengero čačipen, na ča Romen, aľe savore dženen, na dikhas pre lengeri rasa. Kamas, kaj le Romen te respektinen. Džas mujal o lava, so phenďa o ambasadoris andal e EU, u mišľinas, hoj mušinela pes te premangel vaše.

Kisitinďa: e Staňislava Ondová, Jana Rejžková
KOMENTARIS
O volbi vaš Evropsko Parlamentos
Prague, Czech Republic, 7. 6. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

So phende o volbi andro evropsko parlamentos tumen imar džanen, aľe me mek na! Andre ďivesa, kana irinavas koda komentaris, oda sas 7-to julos, mek na džanavas, kas dava miro hangos. Šaj užaren, hoj amen andre amaro magazinos - te dikhaha pro Evropsko parlamentos - kamaha te džanel jekhbuter pal oda, keci Roma participinenas andro volbi the sar voliči, the sar kandidati, u mek save partiji kamen te kerel andre peskeri politika vareso specialno vaš o nacionalne grupi. Te hin oda avka, ta kada užaren lačhes, kajča hin adaj buter phučibena. Na paťav - avka sar na paťan but politologi - te o voliči čačes džanen, hoj kadaj hin baro averipen maškar o volbi andro evropsko organos the o volbi nacionalne (andre amaro Parlamentos, Senatos, abo te kidas avri le bičhaden andro krajos vaj foros, abo gav). Te dikhas, sar o kandidati nalačhes sikhaven peskeri politika vaš e Evropa, radeder vakeren pal peskeri politicko partija, kaj te cirden ke peste buter voliči. Bo maj sako česko politikos preferinel, so kampel te kerel vaš leskeri partija, sar so kampel vaš caľi republika abo caľi Evropa. Vaš oda keren lobbing andre peskeri sera the demavipen mujal aver partiji. Keci džene lendar den le voličen ajse populisticke lava, sar "phure amare agrarňiki (zemědělci), sem džanen, sal lenge na džanenas te kerel lačho dživipen, lačhe kvoti amare rajaskere mujale, aľe sar amen avaha andro Evropsko Parlamentos, amari perši buťi ela kada". Dikhas, hoj nane konkretno džanľipen, so šaj kerel the kamel te kerel česko politikos sar eurobičhado. U kola džanľipena na existinen na ča maškar o voľiči, aľe the maškar o kandidata. Aver problemos hin, hoj the ke kola volbi šaj avela ča frima džene. O nipi pen interesinen pal e politika so jekhvar čuleder. U mištes džanas soske. O dživipen, savo dživen o politiki, hin vaš o manuša andal o maškaruňi the teluňi grupa igen dur. Kala grupi na užaren ňič lačho la Evropatar, ča te kerel buťi andre štati EU, buter na. Maškar ola nipi hin buter "europesimisti" sar maškar o manuša andal e socialno the ekonomicko upruňi grupa! Vaš oda na užaras, hoj o Roma siďarena te denašel kijo volbi. Choč našťi avka vakeras pal savoredžene. The maškar amende hine bare ekonomicka, socialna, edukativna the aver diferenciji. O Roma - te džanas andre amari redakcija mištes - na džan andre volbi sar kandidata korkore (bije gadže). Nane soske. Arakhľam duje lendar pro kandidatska ľila, so dine avri majoritna partiji, u sodujdžene hine interesantna. Karel Holomkos chudňa eftato pľacos pro ľil, so dine avri varesave promoravska organizaciji. Miroslav Zíma terneder hino pro pandžto pľacos maškar o kandidati vaš Partija Želenengeri. So hin interesantno, hoj sodujdžene kandidinen Brnate. Šaj olestar dikhas, hoj andre koda jekhbareder moravsko foros kamen te džal le Romenca buter jekhetane andre caľi společnosťa? Phares te phenel, kajča pal e Partija Želenengeri šaj phenas (choč dikhľam e puč andre kadi partija), hoj perel maškar ola frima partiji, so kamen te kerel vareso vaš o minoriti, na ča nacionalne. Ča kodi partija andre amaro them čačes ľikerel paritno džuvľengero dživipen andre politika, vaš oda pre lengeri kandidatka šaj arakhas jekhbuter džuvľengere nava maškar aver partiji. Te paťivales phenav, na užarav, hoj pen o Karel Holomek the o Miroslav Zíma šaj chuden andro Bruselis. Pandžto the eftato pľacos andre cikne partiji (choč o "želene" pes šaj chudena endro EP, aľe na buter sar perše duj abo trin džene) nane igen but. Kajča imar akana pes arakhel nevi lačhi tradicija. Kij´oda, so me džanav, e Partija Želenengeri kerel buťi le Romenca Brnate imar buter, u vaš oda na užaras, hoj pal o volbi ela agor oleske, Miroslav Zima majinel te jel lengero kandidatos the vaš o Senatos. Akana mangav le Devles - na ča vaš peste aľe the vaš averdžene - kaj te česko voľičis na bičhavel andro Evropsko institucija le Miroslavos Sladek (saves miri kolegiňa Hedviga Polakovo andre peskero pheňiben pherasutnes vičinďa o doktoris Chladek). Leskero jekhetaňipen le kolegenca andal evropska nacionalna partiji bi anenas na ča leskero bareder lav, aľe the but nalačhe momenti vaš Česko republika andre caľi Evropa!

Autoris: Jarmila Balážová
Andre romaňi čhib prethoďa Lada Viková

KOMENTARIS
O skarži pal le manušengere čačipena hine thode sar e prevencija
23. 5. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

Andro marcos mušinďa o drogisticko koncernos Rossmann, te poťinel la romaňa džuvľijake vaš e diskriminacija, sar lendar mangelas e buťi 50 000 koruni. Kada akana šaj dikhas, andre buter kauzi, so džan pal e rasovo diskriminacija. Te manuš paš o sudos dosikhavel e diskriminacija, ta chudel paľis o love. O gadže phenen "finanční odškodnění". Te hin manuš mardo la diskriminacijaha, ta lengere advokata pen visaren pre "občanský zákoník" kaj hin randlo pal le manušengere čačipena. Jekhetane ale kauzenca pen sikhaven tiš o skarži le manušendar, pre save has kerdo o rasovo demavipen. Manušeskero čačipen hin angluno bar maškar le manušengere čačipena.

Sako džanel, hoj e rasovo diskrimanacija, the mek buter o rasovo demavipen, čhinen le manušengeri paťiv. Avka phenďa tiš o "Evropský soud pro lidská práva" andro Štrasburk. Te manušeske vareko čhinel e paťiv, ta šaj džal paš o sudos. Šaj mangel o "odškodnění".

Či o love lena pal manušeste tele e bibacht, so pre leste la diskriminacijaha pejľa, oda hin phučiben. O love na dena ajse manušeske pale e paťiv, the na garuvena e ladž, so ajso manuš ľikerďa avri. O sudos the o love, šaj čeporo hazden upre ajse manušeske o šero. Te del manuš paš o sudos e skarža vaš e diskriminacija, ta feder dikhel, sar chudel o pachateľis o trestos, sar te les den o love.

Angluno andro skarži, pal le manušengere čačipena mušinas te rodel mekh avrether. E pokuta hin trestos. Te paš o sudos poťinel manuš pokuta vaš e diskriminacija the džanen olestar buter manuša, bo o medija palal vakeren, sikhaven, ta paľis oda hin prevencija. Te o manuša dikhena, hoj vaš e diskriminacija, šaj džan kijo sudos, ta paľis imar džanena, hoj našťi penge keren, so jon kamen. Te kada ela mištes kerdo, ta o skarži, na has thode hijaba.
O sudos le jeseňicke rasistenca has odthodo
Jeseňikos, 23. 5. 2004 (ROMEA/Romano voďi)

O sudos odthoďa 30. apriliste e kauza le raklenca, saven vičinen Martin Stiskala the Martin Hejný. Šunena len pale avri andro majos. Soduj rakle hine andro sudos vaš o demavipen pro Roma. Anglal le Romenge chudle te rakinel the paľis len lenas palal pal o jeseňicko foros. O bengalo raklo Stiskala mek stredone 14. apriliste marďa anglal e jeseňicko reštauracija deštheeňa beršengere Romes, so les vičinen Roman Velzela. Paľis les ile andre vazba. Pro soduj skini hin vaš ale incidenti phendo o trestos demavipen mujal e nacija, mujal e etnicko grupa mujal jekh manuš the o vitržňictví. Šaj chuden the trin berš herešta. O Stiskala mek le Martinoha Jašoha the le Petroha Blajzeha užaren, sar pes pale phudravela o procesis vaš o brutalno demavipen pre romaňi fameľija Žigovi.

Terenno socialno manuš šegitinel le Romenge, sar vareso mangen le štatne organizacijendar
Prague, Czech Republic, 5. 12. 2003, (ROMEA)

Tranda džene khatar o educational programos vaš o terenna socialna manuša kerde 3. 12. 2003 andro Magistratos Prahate o probi. O programos kerel imar duj berš e organizacija Drom khatar e Berna. O manuša chudle oficialno certifikatos, savo len dela buter šanciji pre buťi. Terenno socialno manuš šegitinel le Romenge, sar vareso mangen le štatne organizacijendar. O kurzos džal duj berš the thode pen andre neve sikhavibena the o ori. Akana o gavermento lestar kerďa oficialno kurzos. E organizacija Drom "terenna socialna manuša" del zor tiš e Rada vlády pro záležitosti romské komunity. O raj Jan Jařab phenel, kaj kampel ajse programi te kerel, bo odoj sikhľon o Roma. O love pro programos diňa e Govermant of čechiko republika, UNHCR, Nadace (Foundation) Olgy Havlové.

O skinheda džanas andro Libercis le foroha
Liberec, Czech Republic, 5. 12. 2003, (ROMEA)

O skinheda džanas 28. 11. 2003 andro Libercis le foroha. O neonacisti has vaj šovardeš džene the duj šel džene manuša khatar e policija. E policija phandľa andre o drom, kaj phiren o motora, te džan o skinheda. Andro vast ľidžanas e jag. O skinheda džanas khatar o liberecko štacionos, paľis džanas le foroha the paš o sidliskos Broumovská, ačhile te terďol. O neonacisti andre ČR keren akana buter ajse sgejľipena. E policija kerel pal ajse akciji o monitoringos the na thovel pes andre. Aver kajso le skinengero sgejľipen has andro Vehlovice pal o Mělníkos kaj giľavenas "thoven jag andro sinagogi, demaven pro gheta". O giľavipen has te šunel avri pro drom, kaj terďolas o policejno kordon.

So has nevo andre Čechiko republika (15. - 21. 11. 2003)
Prague, Czech Republic, 21. 11. 2003, (ROMEA)

O Roma khatar e Slovensko phiren andre Čechiko repubľika. Aven khatar o čore gava the fora, kaj len nane buťi. Dikhen pre lende, sar pro "denašte manuša". Te mangen o azyl, ta o rajipen (government), len vičinel ekonomicka azylanta. O azylos hin but phares te chudel. Andro kurko pal o slovenska azylanta vakerelas o rajipen. Kerďa analyza, so džal pal le Romengeri emigracija. Vareko phenel, kaj andro Čechi akana dživen deštheštar ezera slovenske Roma the o rajipen imar avre Romen na kamel andro Čechi te mukhel. O rajipen kamel te kerel sistemos, pal savo dikhela keci emigranta avile the so lenca te kerel. Kamel te kerel buťi andro lokaliti, kaj aven o Roma khatar e Slovensko the o monitoring. O Čechiko rajipen kamel te kerel intenzivno buťi jekhetanes la Slovensko republikaha.

Aver hiros džal palo duj berš purano aktos. Akor paš o foros Karlovy Vary marde o šingune (policia) le Romes, so les vičinen Karel Billy. Astarde leskero motoris, dikhenas leskere dokladi (dokumenti), thode les andro motoris, džanas leha andro veš the odoj les marenas. Muterenas pre leste the paš o šero leske thode e pištoľa. O Rom sa phenďa pre policia. E kauza džal imar duj berš the mek nane kijo agor. Jekhvar chudle trin policisti o kondicialne tresti the duj policisti o sudos na kerďa ňič. O policisti dine o "appeal" the e kauza džal pale mujal o sudos. Akana paš o sudos na aviľa o Rom, o Karel Billy.

O Roma našade e buťi, andro dživipen hin but nevipena the o manuša na džanen sar te dživel. Naľikeren o tradično romano dživipen the chuden te kerel oda, so o Roma varekana šoha nakerenas. Jekh ajso hin e prostitucia (bikenen pen o džuvľija, čhaja, o čhavore the o terne čhave). O "Německý výbor fondu UNICEF" diňa avri anglo duj kurke o hiros, pal e prostitucija andro Čechiko. Andre varesave informacii pes phenel, kaj o Roma bičhaven pre prostitucia the pengere cikne čhavoren. O romane aktivisti paš o foros Cheb, phenen kaj kada nane čačo. Andre romaňi komunita, na mukhen o daja le pedofilen paš o čhavore. E romaňi koordinatorka e Jaroslava Rymešová phenel, hoj o čhavore hin vaš o Roma le Devlestar. Naden pre lende te thovel o vast. Čačipen hin, kaj la Romňa, la Magdaléna Giňová khatar e Matično uľica, diňa o kris (o sudos) andre bertena, pro šov berš. E Romňi bikenelas la čha le Ňemecke manušenge the avre muršenge.

Jekh pozitivno hiros. Jekh lačho projektos vaš o Roma, so roden e buťi. Deštheeňa Roma kerde mištes andro foros Kladno o kurzos, savo len sikhavelas sar te kerel peskere cikne firmi. O kurzos kerďa o Aisis jekhetane le Cepac the le offis buťi andro Mostos. O manuša odoj sikľuvenas buter profesii. O manuša so kerde o kurzos, the avena len o firmi, šaj den buťi avre manušen, andro Severní Čechi, kaj but Romen nane e buťi.
So has nevo andre Čechiko republika
Prague, Czech Republic, 14. 11. 2003, (ROMEA)

So has nevo andre Čechiko republika šaj phenas duje causenca the hirenca. Nekbareder hin, so phenďa o nevo prezidentos ČR o profesoris Václav Klaus vaš e prestižno britsko televizno stanica BBC. O moderatoris HARD Talk, so mukhen sako ďives, phučelas le prezidentostar the pal o Roma. O Tim Sebastian phenelas, kaj o hiri (nevipena) le Londýnostar the le Bruselistar khatar e Evropsko komisia nane lačhe. Phenen pal o Roma, kaj hin e diskriminacija the o Roma na dživen jekhetane le gadženca. "Oda ajso baro diliňipen, kaj upre na phenava ňič," phenďa o Klaus. "Oda hin hiros le britsko parlamentostar the la Evropsko komisiatar, avka phenel tiš o George Sörös," phenďa o Tim Sebastian. "Ko? Sörös nane miro guru…," avka reaginelas o Klaus the mek phenďa. " Le Romengeri situacia andre ČR the ko but aver thema nasas šoha lačhi. Sar has phundrado o drom the e ekonomika, ta oda has vaš e romaňi populacia namišto. Oda imar aver stori," phenďa o Klaus. Le Romengeri migracija, savi džanen the andre Britania, has sar phenel o Klaus, vašoda bo andre ČR chudle te phirel o avrethemengere manuša pal e buťi the o Roma e buťi našade.
Pre amare seri www.romea.cz šaj dikhen o video, kaj hin kada vakeriben andre anglicko čhib. Vaš o lava so phenďa o Klaus, pre leste rušen but Roma, manuš - čačipneskere aktivisti the o lekhade (journalists). Le Romen andro ČR hin but bare problemi. Nane len buťi, andro školi hin e diskriminacia, hin o fyzicko rasismos khatar o neofašisti the keren pen o ghetta , kaj thoven te bešel, le manušen, so len nane o love pro kher. Anglal o berš 1985 o Roma šoha na bešenas kijo separimen lokaliti či fori.

Aver hiros hin pal e buťi, so kerel o čechiko rajipen (Czech governmant) the o čechiko le rajipneskero začhado vaš le manušengere čačipena o Jan Jařab. Jon kamen le Romengere problemi te cikňarel. Problemos hin, kaj nane statistika pal e buťi, pal o školi, pal le dživipneskero standartos, savo hin la romaňa nacia andro ČR. O čechiko "statistical office (ČSÚ)" jekhetanes le Janoha Jařaboha the le "The Office for Personal Data Protection" kerde metoda, sar te kidel upre o data pal e romaňi nacia. O data o rajipen kidela upre trin serendar. Phenďa o Ladislav Pištora khatar o ČSÚ. Jekhvar sar ginenas upre le manušen andro ČR, aver so kidle upre le rajipneskere resorti the mek džana maškar o Roma o sociologi. "Angluno hin te kidel upre buter informacii pal e romaňi komunita andro ČR the paľis te kerel o lači integračno poľitika. O Roma le rajipneskeri poľitika kamen the na kamen. Varesave phenen, kaj le lovenca vaš e romaňi nacia andro ČR , šaj kerena feder, efektivno buťi. Aver Roma daran, kaj ajse informacii the uprekidle o "etnicka data" šaj aven diskriminačna. O Jan Jařab phenel, kaj oda na ela, sar te pen ginen upre o manuša. Akor randle e romaňi nacia andro ČR ča 11 000 manuša. O romane the na romane experta vakeren pal o 250 - 300 ezera Roma ko ČR. O Jařab phenel, kaj na rodena sako jekh romengero datumos, aľe kidena upre keci hin Roma, bo kamel mi el leskeri buťi predal o Roma, efektivno.

Pal aver hiros tiš terďol o čechiko rajipen. O rajipen del imar trin berš o love pre kampaň mujal e rasismos. Jekhetano drom, o projektos, mujal o rasismos kerel e "Společnost tolerance", has ada kurko andro Ústí nad Labem. Jekhetano drom džal dureder, bo hin kerdo, vaš o terne manuša pro maškarutne školi. "Sar avas andro školi, ta le terne manušenca keras diskusia the psychosocialno kheľiben, savo sikhavel e tolerancija the o purane dikhibena (předsudki) pro Roma. Kamas le terne manušenge te sikhavel aver nacii, te vakerel lenca pal le nacijengero dživipen, te prinďaren, kaj sako manuš šaj avel aver" avka phenďa kijo projektos leskero šeralo o Martin Cichý. Le Jekhetane dromeskero o sociologicko phučiben andro oka berš sikhaďa, kaj 61 % terne manuša na kamen vaš o partneris le Romen. 25 % lendar na kamen lenca te bešel jekhetanes andre škola the 12 % manuša, len na kamen te dikhel avri pro drom.

Aver duj informacii hine imar čeporo pozitivne. O Roma tiš kiden avri pengera miss šukariben. Nekšukareder romaňi čhaj the o titulos miss sympatie chudňa 1. 11. 2003 andre Česká Lípa e Alena Cínová. Pro dujto than has e Marcela Gáborová khatar o Hradec Králové the dujto vicemiss has e Anežka Slepčíková khatar o Jablonné v Podještědí. "Som lošaľi, hin šukar te khelel avri," phenďa le lekhadenge e čhaj, savi khelďa avri. "šaj phenav, kaj le Romenge kampel lengeri miss, bo hin maškar lende but šukar čhaja," phenďa vaš amaro sakočhoneskero žurnalis o Romano voďi, savo šaj rakhen pro internetos tel e adresa www.romea.cz, o organizatoris Miss Roma o Ludvík Tulia.

Aver romane muzikanta bolenas pengero CD. Musaj te phenas, kaj akana hin buter romane muzikanta. But interesno hin e grupa Gulo čar, savi bešel andro dujto nekbareder foros ke ČR o Brno, bešel odoj bari romaňi komunita. Gulo čar, bašavel klasické funky. Pengero dujto albumos bolde Prahate andro akropolis. Vičinen les Baro drom the bolďa les o moderatoris khatar e čechiko televizia, o Rom saves vičinen Richard Samko. Asistinelas leske e romaňi grupa Bengas, savi bašavelas jepaš koncertos. Paľis imar bašavenas o Gulo čar, o giľa le neve CD.
Nevi agentura rodela le Romenge e buťi
Prague, Czech Republic, 27. 10. 2003, (Sona Kalejova, ROMEA)

Pal o jepaš septembris kamel e Personální agentura Romů le manušenge te šegetinel la buťaha. „O klientos le asistentoha khatar amari agantura, randela andro ľil (dotazník), savi buťi rodel the kerela amenca dovakeriben(smlouva), hoj šaj das vaš leste duma, sar rodaha e buťi. Paľis le klientoske rodas e buťi the kisitinas leske o peršo kontaktos,“ phenďa e koordinatorka pal o projektos e Kateřina Sidonová kijo oda, savi buťi e agentura kerel. „Rakhľam jekhe frizeriske buťi andro luksusno salonos. Akana das duma pal o manuša, so šaj keren ko „úklidové firmy“, phukaďa amenge avri. „Akana keras ča Prahate, no duminas pal o pobočki andro aver kotera ko them, aľe oda pre aver berš,“ mek phenďa e Kateřina Sidonová. La agentura hin tiš e kancelaria pal o psichologicka phučibena.
KOMENTARIS
Kaľi-parňi publicita pal o Roma, so len hin adošagos pro kher
Czech Republic, 27. 10. 2003, (ROMEA)

Pal oda, sar čhiven le Romen avri khatar o khera, šaj genas but andre bulvarne novinki. Sar šunav kajsi informacija khatar o „veřejnoprávní media“ (ko radios, andre televizija ČT), chav choľi. Pal ajso hiros(zpráva) na vakerel so duj seri. Jekh sera phenel, sar ola Roma na poťinen o khera, na pratinen u keren viki sar ďivese ta raťi, ta Devla (abo sikheder/sigeder le foroskere amtona), ratin amen le romengere susedendar. Aver sera pale phenel, sar o Gadže le čore Romen, saven nane sostar te poťinel o khera, čhiven avri andal o khera u tiš thovavel le romane poradcen u le terene buťaren, hoj kada sa domuken. Peskera praksijatar džanav, hoj ala verziji nane objektivna. Vašoda phučav, soske o stilos andre ajse hiri hino bango. Soske sar pes phenel andre seriozna mediji, nane seriozna informaciji? So ala hiri kamen te sikhavel? Ajse hiri hazden upre pre savore seri ča o rasisticko the ksenofobno kedva. Kajso autoris pes ča kamel te sikhavel. Džal pal o tematos, so hazdel upre o emocii sar ko Roma the ko Gadže. O čačipen nane avka loko, sar les prezentinen o medija. Soske čačes o Roma na poťinen o khera the paľis len čhiven avri, šaj thovas andro trin sekciji. Peršo sekcija: Sar phenel o advokatno čačipen the le manušengero čačipen (právo): Hin but ajse fameľiji, save na ľikeren o „nájemní smlouvy“ the te nane aver, sar avre manušengere. Hin kavka – o love, so chuden, pijen andre, čhiven andro automati, cinen o drogi the aver. Keren pašal pende o bordeľis the o manuša lendar daran, raťi ďivese keren viki. Thoven penge o vast pro jilo, ko tumendar kamel ajse susedi? Te kamen te dživel jekhetanes le manušenca, našťi ča mangen, aľe tiš mušinen te ľikerel o dovakeribena the tiš korkore vareso te kerel. Dujto sekcija: Pal o zakoni, so maren tele le manušengere čačipena: He, mek adaďives eksistinen maškar o Roma o „neplatiči“, so pen dochudle andro adošagos vaš o zakonos pal o „občanství“ le beršestar 1992. Vaš kada zakonos našade o „občanství“ the savore čačipena, save hin le themutne manušen (občan). Na has len kaj te džal, na lenas len andre buťi the na has len narokos pro socialne davki. The avka, hoj sar chudle o občanství the paľis o davki u o kher chudle te poťinel, ta hine „neplatiči“, bo o „penále“ hin bareder sar has lengero adošagos. Paru ezerendar akana hin but ezera. Duminav, hoj e Rada vlády pro záležitosti romské komunity the o miňisterstvos „pro místní rozvoj“ bi andre kada šaj kerenas jekhetanes buťi. O statos le manušen anďa andre bida, ta mi lenge akana šegetinel. Trito sekcija: Te varesavo majiteľis špekulinel le khereha, abo o susedi le Romen andro kher na kamen: Te hin manušes o kher, ta le Romen odoj na kamel, bo paľis les našťi bikenel. Varesave Gadže tiš na kamen te bešel paš o Roma. Paľis o „majiteľis“ del le Romen ajso dovakeriben (smlouva), hoj len sig te čhivel avri. But Roma o dovakeriben na genen, na sikhaven le advokatoske, abo le romane poradcaske the randen tele. O Roma chuden vareso te kerel, akor, sar imar hin o sudos the e „odvolací lhůta“. Te del le advokatoske jekh ezeros koruni, te dikhel pro dovakeriben pal o kher, hin mištes. O manuš musaj te džal pal leste sig, na akor sar imar hin o adošagos igen baro. Maškar o Gadže hin kavka: O Rom pro amti the andre aver institucii, hin „ča“ Rom the na themutno manuš (občan). Den leha duma avka sar le manušenca, pal save randľom ke perši sekcija. Ko džanel, so hin le kisitinde antidiskriminačne zakonoha? O zakonos našťi del savoro andre kopa, aľe šaj thovel jekh pindro anglal.


E amerikakoro ambasadori ki Republika Makedonia kergja vizita ki Romani kupatni Shuto Orizari
Skopje (Macedonia), 25. 9. 2003, (TV Sutel)

O amerikansko ambasadori ki republika makedonia o Lorens Batler, avdive sine ki oficijalno vizita ki komuna Shuto Orizari. Ki akaja leskiri vizita sinele lafi keriba e sherutneja e dizjakoro Erduan Iseini, kote so pendzargja le e sakodiveskere problemia kolencar so arakenape o dizutne tari akaja komuna. thaj lengoro dzivdipa. Akaja vizita sine inicirimi taro ambasadori kova so anglo nekoboror kurke sine ko utsavalipe bashi dendi donacia taro amerikansko ambasada basho ROSh ki kupatni.Mangindor te dikel thaj popashe te pendzarel e Romen. sar so vakergja ki leskiri avgo vizita , o Batler shungja basho Roma thaj bashi kupatni kote so pobueter taro 90 procentia dzivdinena Roma taro deputati Nezhdet Mustafa, thaj akaja leskiri korkorutni inicijativa pandela la sal pendzaribaja popashe e Romen.

I vizita taro amerikansko ambasadori o sherutno tari komuna Erduan Iseini pandela kaj asavke vizite si ko interese romane kupatnake, basho adava so i Amerika isila baro lobi ko sumnal. Palo ko lafi keribe ki komuna, o amerikansko ambasadori, sine le mangin te kerel vizita ki siklana Pralja Ramiz thaj Hamid, ko sportsko centro e komunakoro thaj kergja vizita ki nevi phuterdi kancelaria basho socijalno buti keriba.

Ki leskiri vizita o Batler sine pendzardo e halea ki sikljovni, sar thavdela o sikljoba e romana chavengoro, thaj o sukcesi e romene chavengoro ki eduakcia. Bashi leskiri vizita korkori o Batler vakergja: kaj si but loshalo so alo but pashe te dikel sar o Roma ki Republika Makedonia dzivdinena thaj egzistirinena, le sinela thah baro interes basho romano foklori, kultura tradicia,a anglo sa i romani muzika.
Prahate pen sgejle o experta pro rasismos the diskriminacija
Prahate, 25. 9. 2003, (ROMEA)

24.–26. 9. andro Čerňinsko palacos kaj hin o miňisterstvos zahraničí has „regionalní seminář Vysokého komisaře OSN pro lidská práva“, savo ela vaš e implentacija so anďa e Lumakeri konferencija mujal o rasismos. E lumakeri konferencija OSN mujal o rasismos, savi has 31.8. – 8. 9. 2001 andre jihoafricko Durbanos, priačhiľa the diňa dureder le štatenge duj anglune dokumenti (Deklaracija a Plán činnosti), kaj hin randlo, so kampel te kerel, te jel feder e situacija andro mariben la diskriminacijaha the le rasismoha. O amtos le „Vysokého komisaře OSN pro lidská práva v Praze“ kerďa o odborno seminaris, vašoda, te džal sigeder sa andre praksija. Bešenas odoj dešthetrin zaačhade khatar o thema andal e maškarutňi the vichodno Evropa. Angluno lav has le Jan Jařab. Vaš e romaňi nacija ko ČR odoj has e šefredaktorka khatar o žurnalis Romano voďi, savi hiňi tiš e zaačhaďi khatar e „Rada vlády pro národnostní menšiny“ e Jarmila Balážová. „Paš mande odoj vakerenas tiš o romane eksperta khatar e Bulharsko abo e Ungriko the o Rumyan Russinov le Open Society Institute andal e Ungriko,“ phenďa e novinarka. Pro seminaris avle te dikhel tiš o zaačhade khatar o maškarthemutne the na le rajipneskere organizaciji. Jekhetanes le seminariha avľa ke Čechiko repubľika tiš o Bertrand Ramcharan. Anglal o seminaris delas duma le Ciriliha Svobodoha, savo pro seminaris tiš vakerelas.

O skiňi avle pro bijav the marde le Romes
Nové Hamry, 25. 9. 2003, (ROMEA)

Buter sar deš skiňi demade sombatone 20. 9. andro hoteľis Zívr ko Nové Hamry pre Karlovarsko, pro dešuduj manušen khatar o romano – čechiko bijav. Trandathepandž beršengero Rom o Ivanis lelas vera la bišthepandž beršengera Gadžaha la Libušaha. O nange šere le manušen pro bijav marnas le baseballovo paľicenca the le drukenca. Le ternes ľigende ke špitaľa, bo pharade leske la kockaha pal o drom o šero. E cikňi šov beršengeri Sarah, čhajori, le manušengeri so lenas vera, chudľas le demavipnestar baro šokos. O šingune o demavipen ile sar o „rasově motivovaný trestný čin.“ Le trine anglune bitkaren o šingune ile, the dine pre lende trestos „ublížení na zdraví“ the mek aver trin tresti. Kamenas len te del andre vazba, aľe o karlovarsko sudcas o Tomáš Mahr phenďa, hoj na džanel vaš soske. Aver efta manušen mek o šingune roden. „Akana šaj khere užaras, hoj amen pale avna o skiňi te dikhel. Mek mištes, kaj avľom khatar e špitaľa khere pro reverz, te arakhav la fameľija“, phenďa o Rom, sar šunďa so o sudcas kerďa. Jekh le manušendar, saven o šingune ile, hin o Jaroslav Brož, saves ľikeren sar šeraleste maškar o zapadočeske fašisti. O Brož kerďa imar buter skinheadske sgejľipena. Jekh ajso has ko kulturno kher andre Líně u Plzně, kaj o šingune rakhle but veci, pre save has o fašisticka the rasisticka simboli. Pondzelkone 22. 9. has paš o plzeňsko sudos, kaj leha has aver efta murša the sudzinenas len vaš e „propagace fašismu.“ Vaš e „propagace fašismu“ šaj chudel, trin abo ochto berš bertena. O Brož has sudzimen imar štarval.
STV na sikhavela o spoti paš o antidiskriminačno zakonos
Bratislava, 6. 9. 2003, (ROMEA)

E Slovensko televizia (STV) na kamel te del o reklamna spoti, save kerďa o Úřad vlády SR kije informačno kampaňa, hoj o nipos kampel o antidiskriminačno zakonos. E kampaňa kamelas the o rajipen SR. O rjaďiteľis khatar e televizija o Richard Rybníček phenďa, hoj o spoti nane mištes kerde, na den lačhi goďi u aňi našťi keren lačhi goďakeri kampaňa andre tranda sekundi. „Eksistinel ča subjektivno goďi the subjektivno kriterium. Vaš oda bi kamahas te džanel, so pes le rjaďiteľiske na pačisaľolas,“ phenďa e koordinatorka pal e kampaňa e Jana Kviečinská.
Bachtaľi čar (Čtyřlístek) hin čepo kije bacht
Jesenik, 6. 9. 2003, (ROMEA)

Občanské sdružení – Themutne manušengero sgejľipen vaš o romane manušengere čačipena kamel ko Jeseňikos te phundravel o komunitno centros, kaj ela tiš o stacionaris vaš o čhavore. O projektos Jen čtyřlístek pro štěstí nestačí hino andro programos Dvacetiletí, saveha kamel o romano sgejľipen te kerel, kaj te o čore manuša dživen maškar e spoločnosťa. O Čtyřlístek tiš kamel, mi aven o čhavore but goďaver the mi dživen jekhetane the avre čhavorenca. „Te pen bavinena jekhetanes romane the gadžikane čhavore, paľis šaj vareso keras the lengere dajenca, dadenca,“ phenďa le romane sgejľipnaskero manažeris o Václav Zástěra. O stacionaris šaj čhivel het o purane nalačhe moresi, save ciknorestar dikhen o čhavore.
O šingune phende pro duj terne rakle, kaj kerde rasovo demavipen
Mostos, 6. 9. 2003, (ROMEA)

21. augustoste dine o šingune trestní stíhání (trestno skarža) pro duj terne rakle khatar o Mostos, so demade pro bištheeňa beršengero Rom. Sa pes ačhiľa tosara 25.januariste, sar džanas o skiňi tosara khere khatar e restauracija pro Mostecko sidliskos. O skiňi ňič na vakernas the phende, hoj ňič na kerde, aľe sar phenel e Blanka Kosinová andal o policejno prezidium, phende so pes ačhiľa o svedki the ko skiňi khere has rakhle o kompakti, kaj bašavel e grupa Hlas krve, pľinovo pištoľis u bokseris. O šingune phenen, hoj o demavipen pro Rom kerde trin manuša, aľe chudle ča dujen, bo jekh lendar hino ko aver them. Šaj vaše chuden trestos duj beršendar dži ochto berš.
O ČT del relacija andre poľčiko čhib
Ostrava, 6. 9. 2003, (ROMEA)

O televizno študios Ostrava del le štvartkostar 4. septembrostar pandž minutengeri relacija andre poľčiko čhib. O nevipena (zpravodajství) keren jekhetanes la Poľsko televizijaha ko Katovici the aver poľčika medienca. E relacija džal jekhvar kurkeste pro agor le regionalne „večerňikoske“ Report. Andro ďivesa 25.8. the 26.8. has konkursos pro redaktoris andre relacija. „Komisija, kaj has o poľčika novinara the o manuša khatar o ostravsko študios, kidelas avri buter sar 40 ľilendar, sar diňa avri o vakeriben e Česko televizija. O konkurzos khelďa avri bišthepandž beršengero Tomáš Neščák la Bohuminatar.

Niciun comentariu: