duminică, 21 februarie 2010

But romane alava

http://www.roma-emancipatie.org/historyro.htm
O Rroma ko sumnal.
http://www.roma-emancipatie.org/historyro.htm

I Historija e Rromengjiri.

O Rroma tane jek baro djihani so avena katar o Pundjabi tare Utarakipašcim Indija. Pundjabi ki Rromani čhib si "phuv kolatar so thavdena pandj pajna (lejna)". O Rromano djihani traisarel ko sa o sasto Sumnal, thaj si pendjarno sar majphurano djihani ki Indija panda taro zamano e Dravidaske.

O alav "Cigani ja Zigeoner" si but bilačho thaj djugalo alav, vov sile jek bari stigmatirizacija. Kadava alav del asocijacija pe Rroma kaj si melale, hohavne, djungale, bi pakutne, čhorane thaj manuša bi puvjake thaj bi kerengje.

O alav zigeuner, cigani, gitane avel katar o Georgisko lafi Athinganoi so si manuš kaj si mageoničhari. Si amen vi alava so samen akharde pe geografijako akaripe jek misal: o alav "Bohemien irilpe ko geografikako akharipe taro foro Bohemen so gndisardapes kaj e Rroma aven katar kadaj phuv, kadava si vi e alaveja Gjipsi so avel katar o Englikano lafi e phuvjake Egipto, kadasi vi e Khorahane lafesa Čingjene so e Khoraha gndisarde so amen avaja katar o Čadigjar katar avilo vi o alav te akaren amen Čingjene, pi Makedonija si jek kotor kaj e Rromen akharen Gjuptin so si gnd pe gadje kaj avile e Rroma katar o Egipto thaj si gasave but misajla so e javera manuša chude amnegje alava sar von so kamle. Pe javer gnd o alav Cigan, Zigeuner, Gipsy igarel jek historija pe Hitleresko vakti, kadala anava irinen amen palal pe rasističko thaj fašističko mudaribe la Rromengo.

O alav Rrom ja Rroma avel katar o Sanskrit Doma so po Sanskrito si manuša. Pi Evropa akardon Rroma, pi Sirija thaj Persija akhardon Dom, pe Armenija e Rroma akardon Lomija thaj pi Arabija Kopti.

Ke but moderno Indijake čhiba o alav Doma si manuš kova so po marro kinel kelibasa thaj gjilasa numaj von si ki majteluni klasa la manušengji.

Disave Rromanologjija em historicajra vakeren kaj o Rrom ja o Rroma lengo alav avel katar jek Indijaki Devljani Rama, i Rama si devljani bašo kamipe, khelipe thaj gjilajpe kova so e Rromen silen but paše relacija thaj si but pendjarde po sasto sumnal po kadava elemento. Si vadji jek teorija so phenel kaj e Rromengo alav avilo katar lengoro šerutno so piradalen katar i Indija o Rams.

O pendjardo lingvisti thaj Rromanologi o rajo Marciel Curtiade ke pre majpaluno studije vov vakerel kaj 53.000 Rroma tari Indija sas bikinde sar robora ko 1018 berš, katar o Persijako tirano o Mahmud Gaznevi ki phuv Kabul (Arabija). Napal katar kadala Rroma pe sasti lumjaki phuv traisaren e Rroma.

Pe Mongolijaki inperija ko 13 veko e Rroma sas paldime ki Persija, tari Persija e Rroma djana vi ponadari: Tari Paščim-(Zapad), rig von den ki Sirija, Palestina, Egipto thaj ki Utari (Severno) Afrika athar den ki Španija. Jek kupa Rroma athar djan ki Uthar rig:

Ki tikni Azija athar e Rroma ulavenapes ko duj kupe jek lendar djala taro Kaukasusi ki Rusija em jek ki Grcia (Grko). Taro Grko e Rroma den ko Balkani.

Ko nisavipe ano 15 zamano e Rroma khuven pi Paščimaki (Zapadno) rig ki Evropa: 1407 Hildesheim, 1418 Zwitcerlando thaj Hamburgo, 1419 Francija, 1420 Deventer thaj Vlaanderen (Holandija), 1422 Italija, 1500 Engleska em Škotlando a napal vi ko Skandinavija thaj Finlando.


O Rroma si jék majpurano djihano (narodo) ki Lumaja-Sumnal, thaj silen but tikne em bare soja (Plemija-grupe), majpendjarde si lendar: Kaldarašija, Lovajra, Djambazija, Arlije, Sintija, Leašija, Gavutne, Kale, Aškalije, Egjipčajna, Manuša, Voyajejra thaj javera. Sa akale sojen silen lengoro identiteto, mentaliteti thaj kulturaki tradicija pe lengoro djivdipe, a silen vi lengoro čhibako dijalekto. Lengje alava si dendo katar lengjiri profesija (zanaato).

E Rroma najsa magle thaj sas paldime katar sa e forora, sas marde, phanle thaj čhuvde te traisaren e hajvanonsar ke štale. E gadje pagenas thaj tharenas lenger buka kaj keren len vastesa, i khangjerake vudara sas phanle, či mangjenas legjiri magjija thaj medicina, ni kamen len pe lengjere vašajra thaj vakern lendar sa majdjugale. A kana tribulas lengje basalipe von len e Rromen te bašalen a napal paldenaslen.

Ko maškar ko 16 zamano e Rroma sas vi ano Polo. Athar napal crdije ki Rusija thaj Ukraina. Ki Portugalija e Rromen Deportirinenas len ki Afrika em Brazilija. I Španija thaj i Engleska igarena e Rromen pe legje kolonijalna phuvja. Ki Rusija čhuvena sas e Rromen ki majphari buti te kerenas thaj gjija meren, a ki Rumunija thaj Unagarija e Rroma sas robora thaj sas ko foro bikime kadava sa vi dji ko 19 zamano.

Pi Holandija kó ekvašo 18 zamano sas vakerdo kaj jek Rrom ma te traisarel ki phuv, savore sas paldime.

Ko dujto lumijako maribe si mudarde maškar ko 250.000 em 600.000 Rroma ke fašictička kampora (logora).

Ko peripe e Jugoslavijako sar bari phuv, ko sà o lokalna maribe e Rroma sas but mudarde a maj but si ki Bosnija, salde taro Kosovo si 5.000 Rroma našle ki Makedonija, lengjere kera si thare, lengje čhaja vi Rromnja si astarde thaj panda javera djungale buka, pe lende si kerdo vadji jek genocidi.

Ki maskarutni Evropa thaj ko Balkani e Rroma si maj diskrimirimo djihano, kote so, o racizam thaj o etnikano problemo astarel maj but e Rromen. E Rromane djuvlja si, zoresa čhuvde te kerdon stelirizacija. Lengoro djivdipe si abnormalno, djivdisaren ane bare getija, naj len buti, e čhaven ni troman te djan ki sikavni (škola), i situacija si bari represivno i policija phanel thaj marel e Rromen bizo nisavo argumento. Kadava akhardo moderno fašizam.

Ke but phuvja e Rroma si asimilirime te šaj te ovelen po lačho djuvdipe thaj prespektiva ani buti, kher, sikljojbe, doktojra thaj manušikane hakkija.

Ko 8 Aprili 1971 berš kerdilo jek historijako momenti a kadava si o avguno internacionalno Rromano kongreso kote si ando maškar ke javera rezolucije kava dive 8 April te avel sar internacionalno Rromano dive, I gjili Djelem Djelem te ovel amari djianeski gjili, ofisijalno andapes o Rromano bajrako thaj ko alav Cigani, Gipsy, Zigeuner pobut ma te akaren amen. Sas 16 thema ko adava kongresi thaj kadaleske amari rota (trkalo) sile 16 prange.

E Rroma naj si Nomadora sar so phenen e javera manuša von si manuša katar i dijaspora thaj djivdisaren ki dijaspora, jek pendjardo Ungarijako Rromanologi phenla "Tu nasijan sar nomadi bijando, numaj sar nomadi kerdos".

Baro historijako fenomeni sikadava kaj e Rroma si, majphurano djihano (narodo) pi sasti lumija, numaj but zamanora phirde pi sasti lumija, pumari čhib, kultura thaj tradicija či bisterde, von ačhile Rroma. E Rromen sile jek but bari inteligencija kaj von phirde i sasti lumija bizi geografikani karta thaj kompasi la rigongo, a sas onalfabetora. Numaj e Rroma šaj vazdime šeresa te vakeren kaj si von majpurane Evropijake manuša.

Pi sasti Evropa momentalno traisaren katar o 12 dji ko 15 miliona Rroma. Pi Holandija, Belgija, Germanija, thaj Francija pobuter traisaren o Rroma-sintora, ke palune berša sas jek baro dalčin katar but Rroma tari teluni Evropa kaj avile upre, kaj nasle katar i bari diskriminacija, maribe, thaj te avelen po lačho djuvdipe. Pobut Rroma traisaren ki maškarutni thaj Purabi (Isticno) Evropa.
O Rroma ki Holandija
Avgune Rroma ki Holandija avile ko 1420 berš ko jek baro bazari (vašari) ko foro Deventer. Taro adava zamano sas lengo trajo mištos, napal ko 4 Aprili 1524 berš sas čhuvde plakate kote so hramusarde kaj e Rroma, (ko adava zamano sas Egiptanora akharde) te djan peske katar e Holadijaki phuv.

Palo jek tikno vramo sas vi jek bari akcija palo Rroma numaj kadale Rromengje kaj pirenas katar o gav dji ko gav, thaj so drabaren ano vas.

Ano Amsterdami e Rromen akerenasas vi ko alav sar e Djunlale-melale.

Pi Holandija sas vi javera Rromane-sortora sar so si: Lopajra, Kaldarašija muzikantora, em cirkuzantora.

Ko 19 zamano but Rroma avena sas ki Holandija. Ko 1879 berš o Lopajra ano Amsterdami sas ko but lačhos vramo, sas len but bare care (šatorija) kote so kedelas andre taro 2.000 dji ko 3.000 manuša thaj sikavenas pumaro foklori, gjiljajbe thaj akrobacija, o manuš pokinas sas 25 centora te den andre. Sas vi keliba e ričinasa (mečka), napal sas ko 19 zamano avilo kanuni (zakono), te na troman te kelenas e ričinasa.

Ko triandato berš taro 19 zamano kerdolapes zala majseriozno buti pe Rroma, kerelapes oficijalno phuvjaki registracija kote so ko 1937 berš kerdolas jek ''zigeunercentral'' ko foro Den Haag thaj hramosarenpes 2.000 Rroma.

Sar ki sakova phuv pe dujto lumijako maribe vi pi Holandija e Rroma sas deportirime thaj mule, majbut Rroma sas registririme ko kampi Westerbork.

Sas lelo lendar o sumnakaj, o instrumentora, o grasta e vrdonecar, sas thare lengjere kampora thaj panda javera namanušikane buka.

Ko 1977 berš katari Purabi Evropa (teluni), but Rroma avile ki Holandija kote ko but forora rotisarenas pes pe gava. Sas bari bah la devleski kaj o Ministeri thaj i Thagarni dijas gole Rromen jek lil te šaj te traisaren ki kaja phuv kadav akardolpes "Generaal Pardon" kote sas e Rromen than ko 10 Gementora (forora) te djivdisaren. E purane Rroma traisarena sas pe kampora ki rig e foroski.

Kana o režimo ko Balkani sà te kerdol demokratikano, katar ki purabi rig, avilotar vadji jek but bari kupa Rroma kote so mangle te emigririnenpes pi Holandija. Bi bahtake vi but Rroma irisale palpale, a si vi but Rroma kaj lie o statusi kate te traisaren. Kadala Rroma (e našle), si but lokeste te traisaren ko itegracijako procesi, soske von si šukar siklovde manuša thaj kamen te djan angle barabar e javere manušencar so traisaren ki Holandija, djana ani buti ano fabrike, lengje čhave djan ke bare škole thaj traisaren ko khera kote si vi gadje. Si vi maškar lende jek tikni kupa Rroma kaj si zala lengje pharo te haljon kava sistemo la phuvjako thaj te djan ano progreso.

Majbut Rroma traisaren ano kakala provincije: Utrecht, Brabant, Limburg thaj Maastricht.

Ko akava momento ki Holandija traisaren taro 20.000 dj ko 22.000 Rroma, zala si majbut e Rroma-Sintora.

La Rromengjiri prespektiva ki nevi Evropa.


But češitija Evropijake phuvja kamen i Evropa te bajrol thaj te kerdol jék barabar buti kerdos ke sá o djivdipaske svere. Kadaj si vi jek gnd te kerdol vi maškar ko Rroma jek barabar buti pe Rromengji problematika maškar ke Rromane organizacije. Pi Evropa si but Rromane internacionalna organizacija numaj si maj pendjarde e duj bare Rromane organizacije a kadala si o Nacionalno Rromano Kongreso (NRC) thaj o Internacionalno Rromano Komiteti (IRC). Ko NRC si khuvde Rromane organizacije kotar i upruni Evropa, a ko IRC si khuvde Rromane organizacije kotar i teluni Evropa, numaj akana bahtake kala duj organizacije keren barabar jek sasti, zurali buti pe Rromani problematika ki sasti Evropa, silen jék stavi, jék ideja thaj silen maškar peste lačhi komunikacija, kadalese si von i jek komunikativno organi e Evropake palo Rromengoro pučibe thaj problemora.

Kala organizacije putren pučiba palo e manušengje hakija, pali eudukacija, palo khera, palo e Rroma te oven len hakko te alusaren thaj te oven alusarde (izbirime) pi politika ano lokalno thana, te kerdon vi on subjekto pe politikakiri kultura thaj panda javera buka.

Von čhuven vi intereso pale e Rromengje love, soske si bari korupcija pe Rromengje love, e love či djan pe Rroma a len pes po alav le Rromengo, si but gadjikane humanitarna organizacije kova so but love len katar o Brussel a hari den e Rromengje te šaj te lačhargjol e Rromengjiri situacija ko telune phuvja ki Evropa. Kadav si problemo la prespektivako, numaj kadava tribul te našavgjol thaj čače te del pes piko te Rromengje te šaj te avelen majlačho trajo.

Kava problemi si čačutno, thaj rodelpes seriozno te dikelpes so kerdolpes e Rromengje lovencar, si informacije kaj e Rromengje lovencar kerelpes bari industrija, a i disriminacija si majbari, o čhororipe si majbaro thaj majbaro, o getora si panda majbare, meren but Rroma katar o baro nasvalipe, a sa akava si ke kadala phuvja kaj tribulas te den ani Evropa. E Evropijako parlamenti vakergja či o kandidatna phuvja sar avguno uslovi si te diken e Rromengjiri problematika, olengoro djivdipe te ovel majlačho thaj napal si len hako te den ki Evropijaki familija, ko odova pučhibe si kerdo but harica. I prespektiva e Rromengji si, sar jekto akcija te lačhardol pe lengjiri phuv kote so traisaren a napal ko Evropijako multikulturako djivdipe, o solidariteti tribul te avel katar so duj rigja.

Si vi jek nevipe pe Rromano net (Organizacije) kaj kerdili ano Brussel jek Rromani Informativno Office (ERIO) kova so del informacija pale Rroma thaj ikalel ko duj čhona jék Nevipe-bilten pale Rromane aktivitetija thaj problemora, pakas kaj ka del lačhipe te šaj i prespektiva la Rromengjiri te avel zurali pe nevi Evropa.

Ilustrativno baši sa akav so si ki historija e Rromengji ulavdem jek gjili katar o lil "Bizoagor-Eindeloos" taro hramondo-poeto o rajo Gjunler Abdula te šaj tumen te drabaren thaj te na bistren amari dukh so lungo drom sas amencar pe amare vile.

Bizoagor

Taro Pendjap.....

Hadmi palo hadmi lungo drom cidingjem,
Em pamda cidaja.
Hadmi palo hadmi bare dukha, dar amencar legargjem,
Ko drumija bokhale thaj trušale sukem,
Amari gjili thaj khelin na bistergjem.
Oh kemano tu djaneja amare fuhalinengje,
Tu djaneja amare dukengje.
Bašal phureja ki tri purani kemana, bašal
Amare mule kokalongje
So ačhile pe druma so rovena o veša.
I jag amaro djivdipe, o veša amari daj,
O čhon amaro dat, o kham amaro drumo

Odovaj talo amaro čačipe.
Korig panda ka phira?

Phanden amengje o druma,
Barem ki jek phuv šukar te djivdina
Den amengje tumare vasta te šaj ačhavaja
O hadmi palo hadmi lungo drom te na phira.

I Rromani čhib thaj Kultura.

Čhib.

E Rromen silen piri dajaki Rromani čhib.

Pi romani čhib, si la but Rromane dijalektojra kova so kerdile pe lengoro phiribe pi sasti Lumija, thaj von lije peske lafija katar kodova djihani kote so traisarde, najs kodova kaj e Rroma korkori mangle, na kadava si jek prirodno fenomeni. I Rromani čhib si pe Indijaki-Evropaki čhibaki familija thaj perel ano moderna Indiska čhiba. Olako dorhi (koreni) si ano Sanskrit kova si amen but lafija kola si jek ki suština adale čhibasa sar so si: Pani, Dja, Beš, Ava, Bala, Dand, Marro, Kher, Lond, Khel, Jakha, thaj panda but javera lafija.

But pendjarde dijalektija sar soj: Šhindi, o Kašhir, Sinti, Arli, em o Daruš si panda djuvde dijalektora kote so ko disave phuvja ki Indija thaj Baglades panda kerenapes lafi. Akala dijalektija si jék argumenti kaj e Rromen silen but soja (plemija) kote si panda djivde vi ki Evropa.

Ko Roma-Sintora si jek specifično elemento so von keren Rromane lafi thaj drabaren, numaj či kamen lengo dijalekto te avel ki hramosardi forma.

Ki Evropa kerdolpes but zori katar o Filologja ja ligvistija te šaj te kerdol jek Internacionalno Rromani Čhib kote so sà e Rroma ki lumaj ka šaj te sikljon thaj maškar peste majlokeste te komunicirinen. Von Ulavde o bare dijalektojra ko duj: Dijalekti katar i Teluni Evropa thaj Dijalekti katar i upruni Evropa, thaj katar kala duj dijalektija kamelpes te kerdol jek internacionalno Rromaničhib.

E Rromane čhiba sila lakiri Alfabeta, Gramatika pire formencar (padezija), piri Fonetika thaj panda javera lingvistake elementura.

Ke disave phuvja e Rromane čhave sikljon vi Rromani čhib ko siklovne.

Ko agor ko 19 zamano si but literature hramome ki Romani čhib, sar jek misal ki Holandija, ke laki Historijake literatura avguno drumo irilpes o lil katar i Els de Groen telo anav "Milja berš ko drumija" ki romaničhib kova so ka iranele o rajo Gjunler Abdula.

Phirnipe (i Profesija).

O Rroma pumaro tradicionalno phirnipe siklilele korkori pestar, bizo te djan ki Sikavni, kadavasi jek baro talento kaj e Rromen silen pe peste.

Majpendjarde pirnipe sas len upro o sastrn, sàs kovačora sas but lačhe vi po kašh kerenas lačhe figure, stulora (skemlije), sepetke, roja, grasteske samajra thaj vrdona thaj iljacora katar e but luludja thaj chajra.

Pe Rromengo phirnipe si vi i akrobacija, (o cirkuzluko) von sas vi but lačhe akrobatojra thaj pumaro phirnipe sikavenas le but fare vi angla ke foreskere bare manuša, sar so si o Šerutno katar o foro ja anglo o Thagarutne manuša.

But sas pindjardo vi amare djuvlengo drabaribe ano vas, kana ko akava zamano si kadava phirnipe but moderno thaj si savršimo.

O bikipe grasten, si but pendjardo phirnipe le Rromengo. Pe disave phuvja (forora) e gadje pokin e Rrome te šaj vov te biknel leskere grasten soske e Rromen sas jek specifično talento bikipaske kova si vi avdive pendjardo pe Rroma. Si vi jek soj (grupa-pleme). Rroma so keren čadjra (kišobrajna) thaj metle šulajbaske

Djanelpes vi, kaj e Rroma sas, thaj panda si phirne ki muzika thaj ko kelipe. Von sas vi phirne kaj korkori kerenas vi pire istrumentora, thaj vi sas kaj biknenas len la gadjenge.

E Rroma pumare bukas biknenas len ko Gava, Forora, Kurke, Vašarija si vi kaj phiren thaj djan taro kehr ko kher.

Numaj šaj pravde te vakeras kaj but barvale thaj lačhe phirnipa si vi mule, a si vi but harica kaj si panda djuvde, o problemi si jek, kaj e terne Rroma, či mangje kadale phirnipasa te pokinen pumaro maro, ko jek silen vi hako, soske kadav phirnipe kerelpes kana sa mašinsko. Ko akava zamano e mašinako phirnipe gjelo but majangle.

Ko agor te vakeras vi akava kaj but Rromane soja akardepe vi pe lengjere phirnipa-profesija, jek misal: Kola Rroma so kerenas sastrunesa vo akarenpes Kovačija, Lovare, e Sintora muzikantora, o Djanbazija biknenas, O Gavutne kerenas buti phuvjasa, thaj panda but javera alava.
I Pakiv-Religija

O Rroma si but pakivale manuša .

E Rromengji pakin si but dumutan panda kana sas pumare phuvjate katar o baro than-Indija. Von pakhanas pe but devla jek lendar sas lengji bari devljani i devli i Rama, voj si devlani baši kamlipe, khelipe thaj bašalipe kote e Rroma si but paše lasa, numaj vi, si but pendjarde po kadava.

Von pakanas vi ano del Jagi, kote so hanas sas vi sovel thaj vi den pes armaja, sas len vi devel la Vešeski, devel la Khamesko, devel la Čhonesko thaj panda javera devela.


Kana sas paldime katar i Indija von sas pe Islameske phuvja kote so lije vi goja pakhiv, kadalese si vi but roma kaj si muslimanora, si vi Rroma kaj katar kadala phuvja lijes vi o Hristijanluko thaj o Katoliko.

Kana dije ani Evropa sas vi Rroma kaj ule vi Protestantora, a o Sintora saj majpurano Rromano-soj, so avgune dije ani upruni Evropa von si maj but ki pakhiv ko Pinkster.

Ko purano zamano em ko nevo, e Rroma taro Balkani si ko Sufisko pakavipe (Islam) kadava pakavipe si pendjardo vi telo alav Dervišija.

Von si dende pe but česitija tarikatija. Von falin e devle jek but javere formasa pendjardo sar "zikiri" a ó than, kote so falinpes akharelpes Tekija. Lengo pašipe po Del, sikljonale taro piro phirno ko alav Šeho, vov sikavela len o drumo te pendjardon po misticizam. Phenelpes numaj vi kadava pakavipe si maj purano Rromano pakavipe.
O Bašalipe-Muzika


O bašalipe e Rromengoro si maj but pindjardo pi sasti lumija, Kadava e Rromengo fenomeni kaj o Devel dijalen, thaj koni našti kadava elemento lel.O Bašalipe ikerdas é Rromen ko Sumnal (Lumaj) thaj kerdas len pendjarde, numaj kadavasi sar sumnakaj la Rromengo.I Rromani muzika bijandol katar o vilo, voj či hraminelpes pe notora, kadaleske voj si jek specifično forma la gadjengje kola si ekspertura e muzikake. Ko paluno Zamano but na Rroma len te bašaven Romano bašalipe mištos si numaj jek kopija, á i kopija nasti avel orginali. Jek misali, o rajo Bratsch thaj i muzika taro rajo Thierry Robin so duj tari them Francija, ki Nederland o "Parne Gadje".


I Historija phenel, a si gova vi amare čhibasa, pakivasa, kulturasa vi muzikasa si baro iranipe pe javera djihanegje Kultura, e Roma lies but buka vi katar e javera manuša thaj gova kaj sas čačutno Rromano, ačhilo bibahtake harica.

But bare muzikologija lije inspiracija tari Rromani muzika em kerdile but bare pendjarde manuša, jek misali, o rajo Liszt em Brahams Ungarijake ekspertora von šundile kana kerde jek koncerti inspiririmo katar i Rromani muzika.

Pe Balkaniako bašalipe si but Khorano čhuvdo. Pi Španija si jek stilirizirimo orjenti katar o Moorsesko bašalipe. Ki Andalusia si o flamenko but šundo thaj ulo phuvjakiri tradicijaki bašalin.

Pi Sakova phuv ki Lumija o bašalipe e Rromengoro si but češiti (Različno-javerčhane).

O bašalipe ko maškar thaj ki uči Evropa thaj vi telunii ulavenpes pe but melosija-stilura: E Rroma basalena ki kemana (i gagji) em ko čimbalije, ko Khoranipe, ko Irako, Sirija em harica po upre bašaven ki daburka, davuli, surla thaj kanuni. Ki Parni Rusija, Kazakistan, Uzbakistan thaj maj upre e Rroma bašavena ki Balajka, a ko Balkani pobuter bašavena o Rroma ko Pudipaskere instrumentija (Plejh muzika)

Festivals

I Rromani Organizacija organizirinela festivalja telo o anav 8 Aprili, dive so si e Rromengo ko Sumnal (Lumija). Dji ko 2004 berš akava festivali ikerdolpes baši i kultura thaj i socijalaki/politikaki problematika pe kava festivalo kerdolpe aktiviteto ko duj kotora. Avguno kotor si socijal-politikako kotor, thaj o dujto si muzikako, kelibnasko thaj kulturako kotor.

Po avguno kotor akardonpes ekspertora, politikologja, lingvistora, poetora, manuša baši o haki (pravo), thaj panda javera manuša javere profesienca so keren buti palo Rromano pučibe. Kerdolpes lafi taro but češitija (razlicna) theme sar so si: Rromengo hako, eudukacija, participacija pe politikaki kultura, integracija, o Rromane hramibe (poezija, o teatari i Rromani čhib thaj javera literature so keren e Rroma), o problemi e Rromengo po azilo, thaj panda javera but prioritetna problemora. Akharaja buten manušen na salde tari Holandija numaj vi katar i sasti Europa, Rromen thaj Gadjen.

Pe kava socio-politikako kotor sakova berš čhiva akcento vi pe problemija le Rromengje katar i Teluni Europa. Dji ko paluno festivalo kerdapes lafi pe kala phuvja sar so si: Rumunija, Chehija, Slovakija, Bulgarija, Makedonija thaj Kosova.

Taro 2005 berš, akava festivali isile jek javer karakterili. Akana lengoro aktiviteto si ko zoralipe palo drumo "Pendjaripe e Rromane djihaneja". Jek taro centralna theme kote so o Stihting kerela zorali buti tano i integracija e Rromengjiri e javerencar so djivdinena ki Holandija. O Rroma korkori pestar em peske kerena prezentacija vaši te sikaven lengjiri kultura te šaj o javera so nane gadje te diken soj tani amari kultura thaj tradicija. Amen kamas na numaj o Rroma te oven akharde musaj vi o gadje te aven amencar barabar.
Ekstra festivali pe djuvlako lumijako dive.

I Rromani Emancipacija del baro zori pali Romani čhaj te šaj djal ani sikavni (škola) thaj te djal angle barabar e javere čhajencar, ko adava kondeksi da jek drom ko akava dive kerdolpes lafi vi e Rromane djuvljasa te šaj te djanel so si lakere dazina, hakija (prava) thaj te del baro zori te šaj te djal ko procesi ki emancipacija thaj eudukacija. Ako i dej si sikavdi ja eudukacirimi vi o čhave ka djan palo lačho drumo thaj koven sikljarde manuša, a kadva si amengje majtributno te aven amen sikljavde čhaja thaj čhave te šaj te barvaren thaj buvljaren e Romengo trajo.

Djandolpes numaj i Rromani djuvli si majdiskriminirimi ko sumnal, pa kadaleske akaja Organizacija ke asavke festivalja del prioriteti pe kava aktiviteto so keren e Rromane djuvlja katar i Holandija

Sporti.






I Organizacija del but baro piko baši i pozicija thaj participacija e ternegjiri ki Holandija. Maškar javera aktivitetija von organizirinena vi Mini Rromano Europsko fudbalesko turniri kote so akarena terne Rromane čhaven taro šov phuvja tari upruni Europa sar so si: Belgija, Francija, Germanija, Italija, Španija thaj Niderland. Sakova berš o entuzijazam si majbaro thaj majbaro, pendjardon o terne maškar peste thaj putren theme baši olengoro trajo ki Upruni Europa.
Dejbe godi thaj politikako aktiviteto

I Rromani Emancipacija si pendjardi thaj sila baro autoriteti ki them thaj lakere instituciengje, numaj kadava si jek lačhi buti maškar lende. Voj del informacije baši e našle Rroma thaj lengji situacija adale phuvjende katar so našen, musaj si bari bi bah so kadaja informacija so amen das ni del but fare piko pe lengoro trajo te ačhon akate. But Rroma si irame thaj panda irandon, a kadava si o but bilačho kanuni (zakoni) palo našle so alo ki Holandija. Kerdolpes lafi vi po odova te šaj e Rroma katar o Balkani te ačhon akale phuvjate, soske buteren najlen lengro bijando foror ja them.

Akaja organizacija si vi jek servizo kova so del djandipe thaj informacije baši e Rromengji istorija, čhib, kultura, problemija, mentaliteti thaj panda pučina kova so pučen. E kontaktora si butere advokatencar, organizacije bašo našle manuša, hakoske organizacije, jurnalistija, hramunde, lingvistora thaj panda javera manuša so keren buti palo Rroma. O apeli dji lende si “Makeren e Rromengje buti bizo lende, keren barabar e Rromencar”.

Koa kava kadari da jek drom i Rromani Organizacija organizirinela mini konferencije e javere Rromane organizacijencar so si ki Europa kote so kerenas lafi baši olengi pozicija thaj integracija ki Europa, kamelpes te kerdolpes jek šerutno organi kote so ka ovel ko kontakto direkno e Europake Parlamentoja thaj komisijenca baše e Rromengji participacija ki Upruni Europa.

Ko internacionalno pendjaripe la Organizacijako i Rromani Emancipacija si djeno ko Nederlandijako Helsinkako Komiteto, i Internacionalno Rromani Unia, o Europako Rromano Informativno Ofiso thaj Europako Rromano thaj Phirutnengo Forumi. Butere informacije baši akava internacionalno aktiviteti ka pendjara tumen ki rubrika ko "Nevipe, agenda thaj raportija" ki akaj websaid rig. Ko vakti kana sas o OVSE prezidenti ki Europa sas akaja Organizacija akhardi ko sa e kedimata so sas kerde pi Niderland. O kontakto si vi majpaše vi akana.

Javera aktivitetora

Jek tari funda la Organizacijaki si vi i kadava te marelpes baši i anti-diskriminacija, a te del zori baši emancipacija thaj integracija e Rromengji ki akaja them. Kaja organizacija si but aktivno te šaj te ačholpes i diskriminacija thaj i korupcija palo Rroma thaj te djalpes angle.

Jek nevo incidento sas vi kana jek Oficiri taro Justicii ki jek pres konferencija ki diz Arnhem (Niderland) vakergja kaj o Rroma si savore kriminalcora thaj kadaja si lengji profesija, kadava sas ki medija baro prioritetno nevipe, kote o prezidenti tari akaja organizacija sas but ažurno ki medija thaj vazdisarda leske sudsko procesi. Bašo akava incidento si informirime vi o bare Rromane organizacije kote ni dende nisavi reakcija, pobuter baši akava diken ki rubrika "Nevipe, agenda thaj raportija".

Akale 6 beršengje akaja organizacija kerdas but relacija thaj prezentacija pire bukake, kote si but pendjardi ki them, ko institucije, ki medija, ko advokatora, ko našle organizacije (VON), ko Forum (Multi Etničko Themako Šerutno Organi), Organicazije baši Racizam thaj Diskriminacija, Justicie et Pax thaj panda javera organizacije. Akaja organizacija si vi but pendjardi ko Rromano Net, sila kontakto bute Rromane organizacijenca ki sasti Europa, thaj si but fare akhardi pe bare Rromane konferencije, simpozijuma thaj kongresija.

Pendjardo si kaj pe Romengo trajo te djalpes angle, but Thema, i Europa, banke, fondora, khangjera thaj javera humanitarna organizacije dena but love palo Rroma, numaj kadalestar o čačipe si but dur. Pe Rromengje love kerdolpes bari korupcija a kadalesa ačholpes o proceso te djal pes angle, kerdolpes regres, a kadava si jek but baro problemo, kadaleske akaja organizacija kerel buti vi po kadva pučibe kote so rodel partnerora te zuralel piri buti.

Juni 2009

SKURTO RAPORTI KATAR O AKTIVITETO KO 11 THAJ 12 APRILI SO ORGANIZIRIDASLE I THEMAKIRI RROMANI ORGANIZACIJA "RROMANI EMANCIPACIJA" TELO O INTERNACIONALNO RROMANO DIVE 8 APRILI THAJ 10-ŠE BERŠEBGORO JUBILEJUMI LE ORGANIZACIJAKO

11 aprili

O misafijra sas dodjarde kafeja kataro 18.00 o arri jeke orkestareja telo o alav "Rromano Talenti" duje gjilabnencar thaj jek gjilabni so avile katar i Germanija.
O kedipe sas oficijalno putardo kataro prezidenti e organizacijako o rajo Gjunler Abdula, kote so kamlas savorengje šukar avipe thaj phenlas informacija so-saa i organizacija kerdas buti ko akala nakel deš berša thaj so si o plano te kerel ponadari buti.
Palo odova nisarda o aktiviteto e programakoro kote so sas drabardi duje čhibengji poezija (Rromani thaj Holandsko) katar duj misafijra Belgijatar thaj jek katar i Holandija. I kelibski grupa "Esmeralda" sikadas jek but lačhi programa pire orjentalno kelibaja a palo odova sas i Rromani Kabareti Grupa "Ahh lele lele daje mori" so dendas jek komedično atmosfera ko misafijra.
Sas jek but lačhi rak, numaj nakla but sigo. Ko 01.00 o arri pali jekvaš i rakj i programa agorisarda pakimasa so amare misafijra nakle but šukar.

12 aprili

O prezidento e organizacijako savorengje manglas lačho avipe ko duto dive e projektosko kote so phenlas te diken i foto sesija e projektesko "Bizoagor" thaj leske rezultatija. Palo odova muklapes o DVD sos sas kerdo pali i buti so i organizacija ko nakle deš berša kerdas. O manuša so kerdes o DVD: o Gjunler Abdula, Romando Abdula, Amet Asanov thaj Almir Abdula lije baro aplausi pali lengjiri buti so kerdes ko sikavipe e DVD-esko. Palo o dikipe e DVD-sko ulavgjape vi jek lil kote si hramome o majbare aktivitetija e organizacijake ko nakle deš berša.

Te šhaj djalpes podur e konferencijaja so sas ki programa vakerdi i rajni Gordana Rodič sas šerutni thaj o javera so sas: Julius Germ, Koštana Jovanovič thaj Orhan Galjus lije than ki debata. I debata sas puterdi savorengje ko sas ko kedipe. Palo odova sas hajbe katar o Rromane specijalitetija thaj maškari vrama šundapes i poezija Bizoagor katar o Gjunler Abdula thaj Parne Gadje.

Ki Rromani verzija naj si lungo raporto kerdo, te kamlen ka šhaj numaj ki Holandikani thaj Anglikani čhib.

Marti 2009

RROMANO RADIO PROGRAMI KO AMSTERDAM

Katar o 4 Februari akava berš nisarda i Rromani thaj e Sintongji radioskiri programa ko Amsterdam "Radio Patrin". Akija programa ka ovel ikerdi katar o Orhan thaj Behljulj Galjus. Akala pendjarde Rromane žurnalistija ka šhaj te šunalen ko kurko duj droma: Maškarutno dives (sredako) palo o ismeri thaj paraštune palo o ismeri maškare 15.00 thaj 17.00 o arri. E kabeleskiri frekfencija si 104.6 ko Amsterdamsko kabeli. Avrijal katar o Amsterdam ka šhaj te šunelpes ko websaido: www.salto.nl, ka djas ko "radio" palo odova kuveja ko "wereld.fm" thaj "Luister Live naar Wereld FM". Palo odola termijna so si ka šhaj e programe te šhunen vi pala duj čhona so sas, numaj ka musaj te khuves ko "Wereld FM Streaming OnDemand".

E programa sila but muzika thaj sila interesna theme te šhaj del pes majbare informacija palo Rromengo pučibe thaj trajo. Kerelpes vorba ko trin čhiba: Rromane, Holandikane thaj Anglikane.
I avguni programa ko 4 februari sas puterdi e Gjunler Abdula - sa kote so phenlas pali i buti e organizacijaki "Rromani Emancipacija", vaši Europakji Rromani politika thaj vaši o projekti "Bizoagor" kote so ko agor muklapes numero kara kodo CD.
I programa sas pherdi panda butere misafirencar.

O IRU KERDAS PIRI AVGUNI KABINETESKI BUTI KI RUMINIJA

Ko 27 thaj 28 januari 2009 berš organiziringja o IRU jek misafirluko ko lokalno autoritetija e foroske Temišvar ki Rumunija thaj sas leskoro avguno konstituiriba e konzilengoro. Ko keriba dijalog e lokalno autoritetencar phenlape vaši but importanta problemija sar so si: o kheranipe i edukacija i buti thaj i integracija e Rromengji ko lokalno nivelo. I situacija e Rromengji ko odova foro thaj panda ko but forija si but bilačhe, djungale thaj mizerno thaj kodo našti ovela akceptablo e "Neve Europake", kote so em i Rumunija si kotor lake. Sa o incidentelna problemija kova so sikavena jek bilačhi struktura e politikaki dena jek bilačhi situacija ko lokalne autoritetija thaj ko medija.

Ko akava kedipe sas vi keribe svato pali i strategija e IRU-ski kote so 14 komesarijatija si instalirime kola so ka keren buti palo češitija puntija pali i Rromani problematika. Sas kerdo vi dendi decizija palo o Rromano pasoši vaši i identifikacija.
O Gjunler Abdula sar prezidento e parlamentesko ko IRU thaj delegate katar i Holandija sas pe kodo kedipe.

DECEMBARI 2008

E EUROPAKORO RROMANO THAJ PHIRUTNEGO FORUMI (ERTF) ORGANIZIRINELA E BERŠESKORO PLENARI

O ERTF organiziringja kotar o 24 dji ko 25 Novembari jeke beršeskoro kedipe pire delegatoncar ko Strazburg. I Rromani organizacija tari Holandija "Rromani Emancipacija" sar djeno katar i Holandija sas akhardi. Sar sakova berš vi akava berš, o rajo Gjunler Abdula sar vice-prezidento ko Parlamenti, sas moderatori.
Te kamlen butere informacija te djanen sar sas musaj te diken ko websaido le forumesko, so ka ovel čhuvdo ko skurto vrama: www.ertf.org.

KONFERENCIJA VAŠI E RROMA THAJ E SINTORA KO DEN HAAG

Ko kadari tari i programa so si kerdi vaši Public Hearing "Rroma thaj Sintija ki Holandija" thaj ko kadari ki 26-to MG-S-ROM taro (Kupa/Grupa ekspertija vaši o Roma thai phirutne, Konsili le Europako) ko 5 novembar itari programa Public Hearing, organizirinela jek konferencija telal i thema vaši "Edukacija thaj sikljovibe ko Rroma thaj Sintija ki Holandija, lengji situacija, sar ponodori te djalpes, šukar misalja thaj so lengje si mišto te kerelpes". Maškare e raja so ka len vorba ki agenda e konferencijaki ka lel than vi o rajo Gjunler Abdula kote so ka kerel vorba teli i thema "I rolja e Rromane thaj e Sintongjere organizacijengji bukjake".

Ka nisarelpes te kerelpes diskusija taro: taro 10.00 dji ko 16.00 arri. Lokacija: NH Atlantic Hotel, Deltaplein 200, 2554 EJ Den Haag. Ki savi čhib: Holandikani (ka irilpes ki Francikani, Anglikani thaj Rromani).
So ka kerelpes ko akava kedipe ka da tumen informacije ko amaro websaidi.

O IRU ORGANIZIRINELA O 7-TO RROMANO KONGRESO

O 7-to kongresi so sas kerdo katar e Lumijaki Rromani Unia ko šerutno foro Zagreb ki Hrvatska taro 23 dji ko 25 Oktombari sikagja jek but lačhi buti. Akava lumijako kongreso kerelpes sako štarto berš, kote so amari organizacija "Rromani Emancipacija" katar o 1999 berš si phanli lasa. Jek katar i bari gnd le IRU-ski te kerel jek phanli thaj zurali Internacionalno nacija kote so ka rodel o hakaja le Rromengje kote so djivdinen ki sasti lumija. Ko Kongreso kerdapes but vorba palo le IRU-ski buti thaj sar musaj te djal pes angle e politikasa. Sas delegatija katar o 28 phuvja kote so lele than thaj dendes pumaro gndipe sar musaj te khuvelpes ko demokratikano procesi, kote so ka anel e Rromengje lačho trajo.

Ko agor le debatengo sas kerdo em o alusaripe le djenengo so musaj te len than ko učhipe e IRU-sko. Ko jek demokratikano alusaripe sar presidento le IRU-sko si alusarimo o Stanislav Stankiewitz, prezidento ko parlamenti le IRU-sko si alusarimo o Gjunler Abdula, generalno sekretari si alusarimo o Bajram Haliti thaj o trezoro si o Novica Mitič. Te kamlen majbaro raporto te drabaren ka musja te len kontakto e generalno sekretareja katar o IRU o rajo Bajram Haliti hbajram@1955yahoo.com.

MISAFIRLUKO E ORGANIZACIJAKO VAŠI O DOKTOJRA E LUMIJAKERE

Vaši te ovelen šajsaripe te len love tari Nacionalno Poštakirir Lotarija (NPL) thaj e bukjaki kupa vaši dejba godi taro Doktojra e Lumijakere te pendjargjoven lengjere aktivitetoncar kergje jek aktiviteti ko maškardive e kurkoskoro ko 10-to Septembari. Olengoro aktiviteto sas le jek pendjaribe maškare lengjere partnejra thaj te keren jek promocija peske.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

Juni 2008

MISAFIRLUKO KATAR E MANUŠENGJEHAKAJENGOKOMESARI KATAR O KONZILO E EUROPAKO KI HOLANDIJA

Katar o 22 dji ko 26 septembari e manušengjehakajengokomesari katar o Konzilo e Europako o rajo Thomas Hammarberg, ka avel ki Holandija te dikel sar si o manušikane hakaja ki amari them. Vov isile jek leskro dikipe sar musaj te kerelpes buti ki praktika thaj ka kerel evaluacija sar kerdapes but dji akana. Katar o jek leskere advisurja rodingja katar i Organizacija "Rromani Emancipacija" te del informacije thaj adviso pali i situacija e Rromengji thaj e Sintongji thaj vaši i diskriminacija upro lende. Ako kamen butere informacija palo akava pučibe ka šhaj te keren kontakto e Gjunler Abdulaja/Abdulaskoro.

KO GYPSYFESTIVALI

Ko trujal e Gypsyfestivaleske kerdilopes but javer turlije aktivitetija. Jek taro aktivitetija sas ki vila "De Vier Jaargetijden". Odole aktivitete sas le putardo podijum telo ko anava "I garavdin le Rromengi/Gypsy". Pi kodo rakj kerdes svato i Felicita Vos, Lalla Weisz, Bluma Schattevoet thaj o Gjunler Abdula thaj sas bašalipe katar i "Rromeny Jag". Legargja i debata o Ralf Bodelier. Sas paše 150 djene pe kodo kedipe.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

Aprilo 2008

KEDIPE E RROMENGJERE THAJ E SINTONGJERE ORGANIZACIJE

Ko naklo paraštune ko foro Utrecht kedisalile o Rromane thaj e Sintongje organizacija ko jek than. Akakav kedipe kerdasle e Themakiri Rromani Organizacija "Rromani Emancipacija". Vaši akava kedipe so kerdilo sas i inicijativa te keras maškare amende diskusija sar ka djas angle thaj sar amari buti ka kerasla majzurali te ovel jeketanes. Ko akava kedipe sas vi dendo informacije so sas kerdos dji akana ko alava e nacionalno organizacijake Rromani Emancipacija thaj vi ko jek si dendo informacije katar e Europako nivelo. O kedipe sas e lokalno Rromane thaj Sintogje organizacije kote so kamlapes te kerdon panda kasave Rromane organizacije te šhaj ko lokalno nivelo te putrelpes.

O gndo si te šhaj: te kerdolpes lačhi thaj aktivno participacija ke Holandijako jekethanedjuvdipe, thaj te dikelpes neve Rromene generacije kote so ka oven amaro lačho kadari thaj ka kerdon aktivno ke amare organizacije.

Sas jek but lačho thaj but pherdo kedipe pakjune diskusijencar. Ko akava kedipe iklilo jek konkluzija te kedas amen palem ko 17 maji thaj te phandas amaro svato ko jek akcijako plani thaj amaro plani te das lek ko institucije thaj politika ko Holando.

RAPORTO KATAR KO 9 KEDIPE E RROMENGORO TELO O INTERNACIONALNO RROMANO DIVES 8 APRILI, KERDOS KATAR I RROMANI ORGANIZACIJA "RROMANI EMANCIPACIJA"
5 aprili ke Kulturako Kher "De Binnenstad" ko foro Oss, taro 15:00 dji ko 00:00 arri

O prezidenti le organizacijako putardas o kedipe thaj kamlas savorengje šukar avipe ko 9 kedipe e Rromengoro jeke thane e javere manušencar so keren trajo ki Holandija. Napal putardas te del informacija palo o aktiviteti so kerdas akaja organizacija ko lokalno, nacionalno thaj internacionalno nivelo ko jek berš so naklo thaj vi ko jek phenlas so i organizacija kerel but lačhi buti sar pe Rromane djuvla vi terne Rromane čhave. Dendas baro najs le organizacijenke so keren jek thane buti thaj so den žutimos palo o aktiviteto so dji akana kerdas akaja Organizacija sar so si: FORUM, KPC grupa, WSD grupa, VON, VROM thaj o Doktojra e Lumijake. O prezidenti phenlas vi palo o raporti so alos katar e Europaki Komisija ECRI kote so vov direkno sine ko kontakt lencar. Phenlas so o raporti si but negativno pali i buti e guverneresko thaj musaj majseriozno te dikelpes o pučibe e Rromengoro thaj e Sintengo ki them (Holandija). Vov phenlas vi so ko but harne vrama musaj te avel vi panda jek raporto pali i Rromani čhib vaši lakoro pendjaripe thaj publikacija.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

Marti 2008

INFORMACIJA PALO O KEDIPE SO SAS KO 7 MARTI TELO O ALAV E INTERNACIONALNO DJUVLAKO DIVES. AKAVA KEDIPE KERDASLE E THEMAKIRI ORGANIZACIJA "RROMANI EMANCIPACIJA" KO BARABAR KERIBE BUTI E ORGANIZACIJAJA O DOKTOJRA E LUMIJAKERE. O KEDIPE SAS KO FORO OSS KE KULTURAKO KHER "DE BINNENSTAD"

O putripe thaj o šukar avipe kamlas o prezidenti le organizacijako o Gjunler Abdula-Abdulaskoro, kote so phenlas so o barabar keribe buti e organizacijencar ki Holandija ka djal vi majdureste thaj vi majlačhe drumoste, ko jek vi dendas informacija so sas kerdas i themakiri organizacija. Ko agor bahtakerdas e djuvlengo dives thaj kamlas lenge lačhi diskusija pali i thema kola so ola korkore magles te den las ki diskusija. Prezentatori sas i rajni Šadija Asanova-Ismailovska koordinatori palo djuvlano aktiviteto ki Rromani Emancipacija.
I thema sas o Nahaljovipe ko Kher.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

Februari 2008

EUROPAKI KOMISIJA VAŠI RASIZMO THAJ INTOLERANCIJA (ECRI)
KATAR O TRINTO RAPORTI VAŠI HOLANDIJA 2008

Sar so dijem tumen informacije anglal ko amaro websaidi, ko 2007 berš amare prezidento katar amari organizacija o rajo Gjunler Abdulasko sas le dikipe le komisijasa katar i Europa vaši o rasizmo thaj intolerancija kote so dijas informacije sar si i situacija e Rromengji thaj e Sintongji ko Holando.
Drabar: Skurto phenibe informacija katar o Trinto Raporti vaši Holandija

INTERNACIONALNO RROMANI UNIJA - IRU

Kataro o 22 dji ko 24 Februari 2008 berš ki Slovenija i Internacionalno Rromani Unija ka ikerel jek internacionalno kedipe. Amari organizacija si akhardi kote so lake ko alav ka djal o Gjunler Abdula kote si vi koordinatori ko Krisno Komiteto ko IRU. I thema thaj i agenda akale kedipaske panda najsi oficijalno, ko but skurto vrama ka das tumen ko djanipe pe amaro websaido.

JAPONKA SAS MISAFARI KI AMENDE

Amari organizacija adjikergjas jeke misafirka katar i Japanija kote si studento thaj antropologji, a phirdas e thema sar so si (Englando, Polska, thaj Rumenija) thaj kerdas buti e Rromengje. I rajni sas butere koncentrimi palo e Rromane čhave ko sikavne thaj sila vi ekspirencija pe kodo. Ola sas la intereso te šhaj kerelas buti akate ko Holando pe kodoja materija te šhaj lela piro "Učho majstoresko djandipe". Bari bi baht si so barijera si i čhib akate. Olakere šhajsarina butere si ki Polska, voj ka šhaj vi te del žutimos e rajo Stanislav Stankiewicz vaši disave introdukcijake lila.



DECEMBARI - 2007

EUROPAKO RROMANO THAJ PHIRUTNEGO FORUMI - ERTF 2007

Kataro 28 thaj 29 Novembari 2007 ko Strazburgi sas jeke beršesko kedipe le ERTF-sko. I Holandija sar them lija than othe telo o delegati o rajo Gjunler Abdula, kote kojek si vi vice-prezidento ko parlamento le ERTF-sko.

Koa kava berš čhidapes butere akcento palo o problemi so si ki Italija, thaj vi kado kerdapes but diskusija vi palo e problemija so si ki Rumunija thaj Kosovo. Vaši butere informacije so sas detalno kerdo vorba/lafi te kamlen ka musaj te putren o websaido le ERTF-sko (www.ertf.org).

O Gjuner Abdula dendas jek raporto pali i situacija e Rromengji thaj e Sintongji katar i Holandija. Vov penal so o Rroma ki Holandija panda najs si iramo lengo "nacionalno statuso" ki Holandija. Vi dendas informacija so e Holandijako guvernero čhi kerdas khančhi palo arakhipe thaj publikacija e Rromane čhibake pe kodo so dija signatura ko internacionalno phanlo lafi. I Rromani Emancipacija kerdas but buti palo kodo thaj sas vi kerdo vorba le komisijencar katar le Europakere konzilestar. Katar e finacisko rig vov phenlas so e Holandija najla oficijalno budjeto ja palem strukturalno programi te žutisarel e Rromanengje thaj e Sintongje organizacijen, e love djan ke gadjikane institucije thaj e gadje keren buti palo Rroma no bibahtake najs nisave pozitivna rezultatija. Vaši I diskriminacija thaj o rasimo phenlas vov sos si bibahtake panda djivdo vi ko Holando uprale Rroma. Pe kodo kedipe sas vi jek pakjiv ko spomeniko/evenemento anglal ko mule manuša katar ko Dujto Lumijako Mareba.






Bičhaldo si jek lil dji ki Ekspertengji Komisija katar ke Europako Konsilo - 2007

Ko dives 6 septevri sas jek kedipe maškare e Rromane thaj Sinto organizacija barabare e Ekspertsko Komisijasa vaši o Čhiba le Minoritetengje katar e Europako Konsili. Pe kodo kedipe bibahtake najs khoni katar e Sintongji rig numaj djene katar i Themakiri Organizacija "Rromani Emancipacija".
Drabar o lil (bastirin klikin)

Kedipe ke Nacionalno Konferencija ki Italija - 2007 berš

Ki Italija taro 5-6 oktobri ko kampo e Sintengo ko foro Roverto ikersalili jek Nacionalno 21 Konferencija "CONVEGNO NAZIONALE", ikerdi tari themakiri organizacija A.I.Z.O.: Associazione Italiana Zingari Oggi (Asocijacija le Romengjiri Organizacija ki Italija).

Drabar o raporti (bastirin klikin)





JUNI-JULI 2007

Ternikano aktiviteto - Moderno tanci

Ko anav e ternikane diveske o naklo kurkono dive (10 Juni) katar o 14.00 dji ko 18.00-to arri, ko Druten ki Holandija, e Themakiri Rromani Organizacija "Rromani Emancipacija" thaj e "Almireskoro Dans Studio" organiziringje jek themakoro ternikano natprevari ko moderno tanci kote so lije than o Rroma em o Gadje. Sine pandj djuvdipaske kategorije kote so sakole kategorija sinela po trin thana (avguno, dujto thaj trinto), vi kada dingjapes kelibaskoro certifikati puntencar sarinengje so lije than ko natprevari. Sine 102 terne (murša em čhaja), taro 7 dji ko 20 berš.

Ki žiri komisija sine:
- Gjunler Abdula-Abdulaskoro - prezidenti e T.R.O. "Rromani Emancipacija"
- Nikita Leeijen - Profesionalno dancerka
- Almir Abdula-Abdulaskoro - Direktori thaj sikavno/koreografi ko "Almir Dans Studio"

I organizacija thaj administracija kergje:
- Djemila Abdula-Abduleskiri
- Sara Thomassen
Sine but interesno kote so e čhavengjere daja em o dada sas but lošajme thaj bahtale, vi ko jek o pendjaripe maškare ke duj djihajna/narodija butere barilo thaj barvalilo. Amen pakjas so akava aktiviteto ka ačhol tradicionalno ki Holandija.






Ternikano aktiviteti 2007

E Lumijaki Doktorengji Organizacija uzalo ko trenigja so kergja e Rromane thaj e Sintongjere djuvlencar akana si aktivno ko jek projekti vaši o terne kote so maškare e javera organizacije kerela barabar buti e ternencar katar e Themakiri Organizacija "Rromani Emancipacija". I ideja si o terne te šhaj uzalo ko trenigja te sikljon po kapaciteti šukar te aktivirinen. Dji akana kerdisalilo 3 kedipe kote lije than numaj 13 terne.

Ko 12 maji sas avguno pedjardipe maškare e terne ko restoranti Bazar ko Amsterdam;
Ko 26 maji sas jek kedipe ko hoteli Kontakt der Kontinenten ko Soesterberg;
Ko 10 juni sas kedipe ko kantori e Organizacijako "Lumijaki Doktorengji Organizacija".

Ko 1 juli o terne ka musaj te djan ko jek festivali "Live For Life" ko Arnhem, te šhaj von korkori te prezentirinenpes thaj te sikavenpes.
Ki avguni vrama akala terne so lena than ko akala trenigja ka kerdon sikavde te šhaj ola korkore te djanen sar musaj te keren pumare ternikane aktivitetija, sar so si festivali, konferencije, natprevajra thaj jovero aktivitetija.

Nevipe katar o Konsili e Europako

O Konsili e Europako (Strazburg) si kerdo ko 1949 katar 46 thema, ko akava momenti. Akala thema kerena maškare peste buti ko Europako nivelo te šhaj o demokratikano sistemi te buvljaren thaj o manušikane hakaja te araken sar šhaj o javera minoritetija te arken pumaro than ki them kote sokerena trajop. I ideologija bijandili katar i kali rig e Dujto Lumijakere Maribastar kote so panda del inspiracija pi lengji buti. Avguno fare so i Europa dengjas piro puterdo pučibe vaši e Rroma sas ko 1969, katar 1993 o konsili e Europako nisarda e Rromengere problemija te čhivelen ki misija le bukjake e konsilesko. Jek but lačhi rezolucija katar kodo buti dengjas i Rezolucija 1203 ('O Rroma ki Europa') katar i jek Holandijaki rajni Josephine Verspaget, ki odoja vrama sas vi parlamentarka. Kodo rezolucija harica kerdas i buti pale Rroma so si katar o 10 miliona dji ko 15 te kerdol majlokji sar so si: MG-S-ROM, o Čhibakoro Pendjaribe, o Kanuni e Arakipaskere Hakaja vaši o Nacionalna Minoritetija, thaj i Komisija vaši o Rasizmo thaj Intolerancija. Akala štar komisije dengjes jek baro vazdipe pe kala pučhina, vi kodola pučhina resles dji ki rašta le Holandijaki.
Drabar o raporti (bastirin klikin)
MAJO 2007>

CD Gypsi Groove

Upralo o labeli Putumayo iklilo jek CD telo o anav "Gypsi Groove'' (Putumayo 262-2). Majhari taro dešujek gjilja šhov gjilja silen inspirancija katar i Rromani muzika, kola so lendar si bašalde vi katar e Rroma. Disave gjilja kerdej tane remixs katar e purane Rromane gjilja, kola so si ale katar o Khorahanipe, Uzbakistani, Slovenija, thaj Izrael. I gnd akale CD-skiri sar so drabardem lengje ko lil si 'te arakhen jek drumo ja šajsaripe maškare mehanicko ritami thaj soul' ja palem jek javer dikipe, 'sa odova dikelpes te šhaj ikerelpes jek granica maškare elektronikani thaj akustikaki muzika ke lumijakimuzika'. Sar amen so haljilem bibahtake kodo našti resle te keren. I but le bari elektronikani muzikaki lela baro than thaj odolesa našavela i ćaćuni muzika: o putardo bašalipe thaj i improvizacija, o akjaripe le ćaćune ritamengoro thaj i prezentacija, sa odova i elektronikani muzika mangja ki rig.

Ama baši kodo amen našti phenas so o CD ka našti del tumen jek šukar akjaripe, vov ka del tumen but lošaj ko šunipe majbutere numaj okolengje so kamen i popmuzika. Okola kola so ka šunen akaja muzika, ka šunen jek bašalipe katare šukar muzikantija kola so sikavena jek baro virtuozipe.

But šukar si te phenas so o love so ka anel akava CD ka denpes ki Rromani Fondacij Baši i Edukacija (Roma Education Fund), jek Internacionalno organizacija kova so del žutimos pe Edukativno nivelo e ćhaven vaši jek regularno sikljovipe, kodo si e Romane ćhavengje ki Centralno thaj Dalćin-Evropa thaj vi kada i segregacija thaj diskriminacija ko sikljovipe te aćhaven (www.romaeducationfund.hu).


Harno pheniba vaši o activiteto katar o 7 thaj 8 Aprili 2007 berš

Koa kava tikno pheniba vaši sar nakla o projekti telo anav 'AMEN BARABAR' so ikerdilo ko 7 thaj 8 Aprili 2007 berš ko alav amare Rromane Lumijakereakere diveste 8 Aprili, sos sas organizirimo katar i rig le Sahno Phuvjakiri Rromane Organizacijatar 'Rromani Emancipacija'

(Te kamlen majbare detalna informacija ka šhaj te keren kontakti e Organizacijaja Romani Emancipacija).

Ko avguno dives taro duje divengoro aktiviteto 7 thaj 8 Aprili kerdapes debata vaši duj theme: EDUKACIJA thaj BUKJARNIPE. I debata sine ikerdi katar i rajni Klaudija Beriša, a misafijra baši akala theme sine akharde o raja: Wilbert Seuren (advisur Organizacija vaši Sikljovipe thaj Kursija 'KPC-Grupa') thaj o rajo Henk van Beurden ('WSG-Grupa', vaši Reintegracija thaj Detašhering).
Drabar o raporti (bastirin-klikin)


JANUARI 2007

Protesno lil

Iklilo jek protesno lil katar i organizacija 'Rromani Emancipacija' dji ki Makedonsko rasta/politika thaj vi personalski katar o rajo Gjunler Abdula kote so rodel te denpes statusi le manušengje so si našle katar o Kosovo a si ki Makedonija (o hramomo teksti ka šhaj te roden taro Gjunler Abdula).

Ko odova lil si hramomo katar o berš 2003, taro 6000 dji 9000 Rroma avile ki them Makedonija thaj sinelen žutimos. Taro sa adala Rroma numaj 28 djene lije bešipasko statute te šhaj bešen ki Makedonija.

Dji ki Makedonsko politika vi puterde pučles te šhaj te delpes majbuvle juristikane informacije soske e javera na lije bešipasko lil, thaj te diken te keren variso javer alternativa kote so šhaj e javerada te len kodo lil. E javera Rroma so najlen dokumenti sas pučle dobrovolno te irinenpes kere thaj te den pumaro va vaši i integraciako procesi ko Kosovo, silasa ka našti olen irinenlen palpale, kodo najsi propozalo ko nisavo političko dokumenti.
Ko agor pe akava lil sas pučibe te šhaj akale manušengje kerelpes sos si thaj so irinenpes ko Kosovo te keren majlačhi socijalno thaj medicinako žutimos, kheripe, edukacija, juristikano jekajekipe e javere minoritetencar thaj žutimos thaj vi buti. Vaši akaleske e internacionalno organizacije so si athe te diken akaja buti but majlačhe.

Koa kava lil vi si jek pučimos ko kamela te del žutimos vaši te putrelpes jek Rromani djuvlani organizacija telo alav 'Kosovo Women's Forum'. Sakova organizacijako ja palem partikularno si mišto alos. Akate majtele ka diken o informacije kote šhaj te len kontakti:
Name of account holder: Centar na Romi na grad Skopje
Name of account: Kosovo Women Refugee Fund in Macedonia
Account number: 0270100153693
S.W.I.F.T. : KOBSMK2X
Tax number: 4030998344671

DECEMBARI 2006

KONFERENCIJA VAŠI I RROMANI ČHIB

Duj divesa palo o iklojbe e lilesko 'Numaj o lil si amaro amal', sas ko Skopije ki šerutni diz e Makedonijaki jek tikni konferencija vaši i Rromani čhib, organizirimi katar o Rromano Kulturako Centari 'Darhija'. I šerutni thema sas vaši i standardizacija e Rromane čhibake. O pučibe na sine pharo vaši o djandipe vaši o dova te kerelpes, numaj sar ka avelpes dji ko financije te šhaj akava problemi ki amari čhib te agorinale.

Lije than ki konferencija hramonde/pisatelja thaj lingvistija sar so si:
Šaip Jusuf - Skopije, avguni Rromani Gramatika
Rajko Djurič - Srbija
Memet Sačipi - Vojvodina
Ibrahim Ibrahimi - Kosovo
Gjunler Abdula-Abdulasko - Šutka/Holandija
Ljatif Demir - Skopije
Kujtim Pačaku - Kosovo

Ko agor le konferencijaki phenlapes so ko akava berš ka musaj te ovel olen panda jek fare kedipe em adava ko Beogradi-Srbija.
NOVEMBRO 2006

KONFERENCIJA LE ERTF-SKI

Ko 16,17 thaj 18 Novembari katar 40 thema so si djene ko ERTF avile ko Strazburgji te kedenpes thaj te keren diskusija vaši but theme, a katare e majbari thema sas i buti/aktiviteto e Skopijaki platforma so sas la ko 2006 berš. Moderatori ki adaja konferencija sas o Gjunler Abdula-Abdulasko.

Vaši akaja but dukhavni thaj seriozno thema sas o Kosovo kote so angjapes jek akcijano plano vaši o Rroma so keren trajo ki adaja them thaj avri katar o Kosovo. Maškar ko javera rezolucije angjapes jek plani sar ponadari thaj so kakerel buti o ERTF. Vaši butere informacije te kamlen te djanen ka šhaj te diken ki websaidi: www.ertf.org.

Ko kodo kedipe sas vi debata palo duj bare incidentija so sas ki Holandija. Sar avguno sas o procesi palo o oficiri le juristengo M.J.W. van Elsdingen kote so akana amaro dosije si ko Europako Kris ko Strazburgji thaj adjikeras lengo phanlo lafi pali le diskriminacija so kerdas o raj Elsdingen upralo o Rroma. O dujto sas, so o Rroma najsi butere pendjarde sar minoriteto ki Holandija, avguni them ki Europa kote so na kamel te pendjarel le Rromen sar minoriteto thaj lijale lender so sas angleder 5 berša pendjarde sar asvake ki akaja them. I rajni Marcia Roker, internacionalno juristo vaši o Rroma thaj Sintora, voj vaš kodo kerdas jek raporto katar e financije FORUM thaj Europake lovencar. Kodo but importantno raporto ka delpes ke Holandijaki politika thaj Europake institucije te šhaj panda jek fare te dikelpes te irinelpes amengje amaro minoriteti ki Holandija. Butere informacije vaši akava ka šhaj te keren kontakti e Gjunler Abdulaskereja.
JUNI 2006

O kurso so sas 'BARABAR/JEKAJEK KO DRUMO E SASTIPASKORO'

Sare pandj djuvla so sas ko kursi lije certifikato katar i organizacija telo ko anav 'Lumijake Doktojra'. I 'Rromani Emancipacija' kerel lengje bahtalimos pe certifikato.

Dujto Pendjaripe e Rromencar, 9-to Aprili 2006

Ko 9-to Aprili 2006 sas ikerdo o Dujto pendjaripe e Rromencar ke kulturako kher 'De Binnenstad' ko foro Oss. Kodo aktiviteto kerdapes ko alav e Rromane Internacionalno Dives 8-to Aprili. I thema le kedipaski sas: O garazluko thaj o konflikti maškare e Rroma.
Drabar o raporti (bastirin-klikin)

MARTI-APRILI 2006
I Skopijaki Političko Platforma

Ko 25 Marti ki Makedonija kergjapes i Skopijaki Političko Platforma, kerdi katar i rig tare Organizacija vaši Barabar keribe buti thaj arka ki Europa (OVSE) thaj katar e Europako Romano thaj Travelengero Forumi (ERTF). Ki kodo platforma si alusarde 12 djene kola so silen pendjardipe ki akaja buti vaše o našle manuša. Koordinatori ki akaja platforma si alusarimo o Gjunler Abdula-Abdulaskoro.

I buti le Platformaki si, te kerel direkno kontakti thaj te dikel sar djala i buti palo Rroma so si ko Kosovo thaj avri latar so si ki dijaspora. Ka kerel raportija, sugestije thaj decizije thaj ka bičhavel ke Europakere organizacije, ko Brussel thaj ko javera internacionalna organizacije kola so keren buti palo akala pučina. Ka kerel buti telo o ERTF-sko lobi.

Pi kado biti iklilo jek raporti kote so direkno sas bičhaldo dji ko rajo Martti Ahtisari, djeno katar o VN thaj medijatori vaši o avutno statuti e Kosovako. Ko kamel butere informacije vaši akava raporto ka šhaj te rodel katar o koordinatori.

*******************

I Skopijaki Političko Platforma sasla jek kedipe ki Wiena ko 7 thaj 8 Aprili 2006, kote so sas vi o koordinatori e Platformakoro athe.

Ko adava kedipe angjapes duj phanle decizije:
1. I deportacija e Rromengjiri katar i dijaspora musaj odma te stopirinelpes. Sa e Rroma kote so kerde trajo butere 5 berša ko thema kote si, te denpes lengje bešipasko lil.
2. E Rroma katar e Kosovaki Mitrovica ma te kerdolpes upral lende zor te šhaj silasa te djan ko čhijba bar e zgradengje so musaj te kerdonpes, soske von kodo ni kamle thaj kodo ni akseptirinen, a kodo kerdas le o UNMIK bizo te pučel le Rromen so kerena trajo ko odova foro.

Katar kodo kedipe so sas ki Wiena o Gjunler Abdula-Abdulasko, bičhalgja jek putardo lil dji ko prezidenti e Rromane Forumesko (ERTF) o rajo Rudko Kawczinski e uprune decizijencar kola so iklile sar rezultati katar o diskusije so sas phanle argumentencar. Akava lil gjelotar ko sa e Europake thema thaj ke thema so si ko pašipe e Kosovake tena zorasa irinen e Rromen ko Kosovo palpale. O teksti pi Rromani čhib thaj o raporti ki Anglikani čhib ka šhaj te situmen intereso te keren kontakti e Gjunler Abdula-Abdulasko.


NEVIPE JANUARI 2006

Jek incidenti vaši diskriminacija (raporto)

Ko agor e agoreske avilo jek phanlo lafi katar o majučo kriso so putargja jek procesi e saste themakiri Rromani Organizacija i Rromani Emancipacija vašo o rajo Mr. M.J.W. van Elsdingen, Oficiri taro Justicije (hakaja) ko Arnhem. E hakajengošhero ko Amsterdam ko 23 decembari 2005 berš anga phanlo lafi s-o rajo van Elsdingen si došalo pali diskriminacija thaj ladjaripe.

O šhero le krisesko phenlas so bašo adava so ov phenlas musaj te ovel diklo sar došalo. I organizacija Rromani Emancipacija ko akava procesi lijas pire hakija.

Vašo akava iklilo vi jek perss phenipe:

Došalo si-o oficiri vašo justicije taro Arnhem
Ko jek baro recentualno phanlo lafi kataro o hakajengošhero taro Amsterdam musaj si došalo te kerdol o oficiri vašo justicije taro Arnhem. Akava procesi so putardilo katar i rig e themeskiri organizacija i Rromani Emancipacija diklo ko art.12 Sv, teli i zor le prezidenteski G. Abdula taro Oss, barabar e biroja vaši diskriminacija 'BASTA!' taro den Bosch. O prezidenti Abdula thaj leskoro o advokati Olof bare bahtalipaja phenles so akja buti si čačeste unikatno šaj te dikhelpes. Oficiri kerdas jek but phari thaj bari doš kote so naklas o honija (granice) le manušipaske, vov phenlas so "Sa e Rroma si kriminalcija". Odova si jek pravdi diskriminacija thaj chijba ladj upra o Rroma, ko avguno keriba lafi o pravdo ministerii kote so ov kerelas buti či kamlas te phenel so-si lengoro bućarno došalo. O prezidenti Abdula kova so našlas pire bijande phuvjatar, thaj avilo ki Holandija palem irisalili leskiri pakjiv ko krisi. Vov sas čačeste našlas katar i diskriminacija thaj bibahtake avilo palem ko asavko trajo. Numaj vov pire advokatesa e Olof kerdas sas te šaj akava phanlo lafi so avilo lenge te ovele jek unikatno karakteri. Kova akava procesi nane numaj o oficiri kerdo sar došalo, avi o putardo ministerii musaj te ovel phanlo ki doš. O putardo ministerii (OM) si panda ki gnd so naj musaj te kerelpes došalo khoni pi akaja buti. OM dikela te šaj peravel o phanlo lafi e krisesko. E hakajengošhero gndinela javer čhane palo kodova, vov crdija piri hona thaj dija piro phanlo lafi, kote so oficiri našağa o maribe ko procesi. Bahtake si-ki akaja them panda hakaja, thaj vi e Rromengje.

Avgunebukjakowikendi ko 21 thaj 22 Januari 2006

Ko 21 thaj 22 Januari e Themakiri Organizacija 'Rromani Emancipacija' ko žutimos lovengo kotar i 'Naslengjiri Organizacija Holandija' (VON) kerdas jek avgunebukjakowikendi telo o anav 'Amencar thaj numaj amen te kera'. Akava kedipe sine ke konferencijako centari Zonheuvel/SBI ko foro Doorn.
I moderacija e kedipaski kerdi sas katar i rajni drs Marlies Coomans, avgunebukjako advisuri.

I programa ko savatoni nisardapes jeke pendjardipaja vaši
I historija e Rromengjiri ki Holandija
vakerdi kotar o rajo drs Dirck van Bekkum, kulturako antropologji thaj advisuri/treneri.

I javer vrama e kušlukeski sas nakli ki diskusija vaši:
'Integracija thaj Participacija e Rromengjiri ke Holandijakoro Barabardjivdipe'.
O djene so lije than ki panel diskusija sas:

O rajo drs Peter Jorna, bukjarno ko FORUM
O rajo Bert Bakker, djeno ko Dujto Kher e Holandijakoro tari političko partija D66
I rajni Fatma Özgümüs, direktori ke 'Našlengjiri Organizacija Holandija' (VON)

E rakjakiri diskusija sine orjentirimi ki thema:
'Integracija thaj Participacija e Rromengjiri (15 miliojna) ki nevi Europa'.
O djene so lije than ki akaja panel diskusija sas:

O rajo Jef Helmer, direktori ko Spolu - Internacionalno Fondi
O rajo Neždet Mustafa, djeno ko Parlamenti e Makedonijako thaj Generalno Sekretari ko Europako Romano thaj Travelengero Forumi (ERTF), ko Strazburgji
I rajni Els de Groen, hramundi thaj Europarlamentarka
O rajo Stanislaw Stankiewicz, Prezidenti ki Internacionalno Rromani Unia (IRU) thaj vice-prezidenti ko ERTF

O kurkono dive taro akava aktiviteti sas numaj te anenpes phanle lafija/decizije thaj akciono plano iklimo katar e rezolucije.
Drabar o raporti (bastirin-klikin)


NEVIPE DECEMBARI 2005

Duj fare kafeskoro arri (djuvlano aktiviteti)

Ko divesa 24 thaj 29 decembari ko 2005 berš i djuvlani organizacija teli e themakiri organizacija "Rromani Emancipacija" ikerdas duj aktivitetija telo o anav "Djuvlano Rromano kafeskoro arri (sahati)".

Akala duj aktivitetora sas but šukar agorime kote so sas vi but Rromane djuvla kola so kerdepeske maškare peste šukar svato vašo lengoro avgunipe thaj lengere problemora so silen. O theme sas but lačhe thaj sas but koomparativna le sistemosa e trajosa ki Holandija. Jek tarpo majšuže theme sas o tradicionaln elementora so ni muken e Rromane djuvla te djal angle ki emancipacijako proceso. Akava aktiviteto ka kerdol vi ponadari, asavki sas i konkluzija le djuvlengiri tari amari organizacija.

Napal sas len vi barabar hajbe.
Baro najs e rajnenge so organisarde kodova: Šadija Asanova thaj Bajrami Pakiza.

Šadija Asanova
Koordinatori ki djuvlengi organizacija "Rromani Emancipacija"


Jek ternikani Rromengji konferencija "ŠUNEN AMEN"
17 DECEMBARI- 2005

Telo o moto pendaripe e terne Rromencar thaj šunen amen, i ternikani organizacija teli i themeskiri organizacija "Rromani Emancipacija" kerdas jek baro ternengo kedipe 17to decembari kote so-sas sar funda le simpozijumeski akala theme: Edukacija, Butikeriba, thaj Trajo ki Phavalin (Sloboda). Butere taro 50 terne kerdes but aktivno lafi-svato, kote so andes but lačhe konkluzije.
Drabar o raporti (bastirin klikin)


Promocija e lileskiri ki Rromani čhib "Milja berša ko drumo"

Ko 6 Decembari ko 2005 berš ko šerutno fore e Makedonijako, Skopie, kerdilopes jek promocija e lileskiri "Milja berša ko drumo" taro hramipe e rajnako Els de Groen, orginal hramimo ki Holandikani čhib, a iranda ki Rromani čhib o Gjunler Abdula. Akava lil si avguno lil so si irimo ki Rromani čhib tari Holandikani literature ki them Makedonija. Ko akava dive sas but Rromane thaj gadjikane hramonde, thaj vi kidija but manuša katar i medija.

O lil si hramimo ki literaturaki forma sar ternikano Rromani, a kerelapes lafi vaši but theme sar soj: O irime Rroma so sas katar o uprune phuvja sar si lengoro rajo akana, o maribe ki Bosna, vaši diskriminacija ki edukacija, ko bukja thaj ki politika thaj amare tradicijonalno thaj kulturake elementija. A saa odova kerelapes ko jek dijalogo maškare o duj terne o Adnani thaj i Esma kova so ka bijangovel jek kamipe maškare lende.


I realizacija thaj produkcija akale lileskiri sas ko vasta e rajoske o Ljatif Demir direktori ke Kuluturako centari ki "Darhija"-Makedonija. Ko kamelas kodova lil te kinel ka šaj te kerel kontakto e Rajeja Ljatif Demir- Darhija, E-mail: darhia@mt.net.mk.


Europako Rromano thaj Travelengero Forumo. Oktovri - Decembri 2005

Ko 15to oktovri sas dive ki Holandija kana kerdapes alusaripe ko-ka lel than ko Europako Rromano Forumi (ERTF). O kedipe kerdilopes ko foro Oss, ke Kulturako thaj Pendjardipasko Centrumi "De Binnenstad" kote sas kedime dji ko 115 djene.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

Šeker Bajrami

Kana agoringa o baro čhon e postibaskoro (uruči) o Ramazani e Themeskiri Organizacija 'Rromani Emancipacija' Savatone ko 5-to noembari 2005 berš ikerga jek kedipe kote so sas bašalipe thaj gilajbe. Ki odoja rač sas baro lošaipe thaj bahtalipe sarinengo. O orkestari e Seboskoro thaj o gilajba e Severdaneskoro kerde jek but šuži atmosfera.
Ki odoja rač sas dendi savorenge baklava katar o prezidenti le Organizacijako.
I sala sas but šukar ukrasimi katar i Joli Douwenga ko dejba piko o Marc Constandse.





NEVIPE OKTOBRI 2005

Poezija thaj Muzika - O Projekti "BIZOAGOR"

Jek projekti kova so lungo vrama sar so kerdapes si o CD Bizoagor. Koa kava CD si uniko so i muzika thaj i poezija kergjapes te oven ko jek. I poezija si hramomi thaj vakerdi/drabardi katar o rajo Gjunler Abdula-Abdulaskoro. A i muzika si inspirimi katar i poezija leskiri kova so komponiringjas o rajo Marc Constandse a kola so ko barabar i muzika si bašaldi katar o muzikantija o 'Parne Gadje'. O CD si iklimo katar o decembari 2005, thaj ako kamen te ovel tumen akava but fenomenalno CD ka šhaj te roden ki: www.smokedrecordings.com. I mol/koštiba/cena si € 18,- plus si pošta € 1.80,-. Butere informacije te kamlen te oveltumen djan ki specijalno rubrika Bizoagor ko akava websaidi amaro.
Ko Bizoagor (bastirin-klikin)








NEVIPE JULI 2005

Internacionalno Rromani Unija



Ko naklo berš o Stihtingo Rromani Emancipacija, dikli taro djeno Gjunler Abdula, sas akhardi te lel than ki konferencija so-sas ko dive taro 4, 5 thaj 6 juli ko Beograd. Akava baro Rromengo kedipe so-sas kerdo katar i Internacionalno Rromanu Unija, kerdas vi jek agenda le kedipaski sar so-si:

1. Le situacija le našle Rromengji katar ko Kosovo, kote so ko but phareste trajo keren ko thema le Balkaneskere;
2. Politicno participacija le Rromane minoriteteske ko telune Europakere thema; thaj
3. O aktiviteti le komisijako vaši krisi le Rromengo ki Europa.

Akaja komisija dikhela jek šajsaripe te kerel jek žutimos kote so-si e Rromengje majphareste ko saa le phuvja ki Europa. Gjunler Abdula si koordinatori ki akaja komisija, a-i Esma Redjepova thaj o Bajram Haliti si djene le komisijakere. Vaš butere informacije ka šhaj te dikhen ki webrig le IRU-ski (www.unionromani.org).

"Barabar ko drumo e sastipaskoro"
Jek kedipec e Rromane djuvljengoro e organizacijaja basho "Doktorja e lumijakere"

I organizacija basho "Doktojra e lumijakere" ko 4 juni ikergje jek kedipe ko foro Utrecht. I sherutni thema basho akava kedipe sas "Barabar ko drumo e sastipaskoro". Odova sas jek avguno phanlo lafi basho o kursi so musaj te kerdol ko chon Oktobri 2005 bersh, a ka ikerdol 6 chona. Ko sakova chon ka delpes po jek lekcija, ja palem jek sikljojbe. Disavo numero kotar e djuvlja tari Rromani organizacija "Rromani Emancipacija" sas athe thaj dije baro inereso pe kadava aktiviteto. O djandipe so ka delpes ko odova sikljojbe si ceshiti, sar soj: 'shukar arakhipe e chavengoro' thaj 'sar musaj te organizirine tiro sastipe'.

O kursi si gratis-bizo love thaj e romnja kola so ka len than othe ka pokinelpes lengje o drumo. Ko vakti dji kote delapes o sikljojbe isilen chaj ja kafe gratis, a palo odova kojek ka delpes lengje vi hajbe. Palo o kursi, kotar i rig tari organizacija "Doktojra e lumijakere" ka delpes jek certifikati e djuvljengje kola so ka len than ko kursi. O Stihtingo Rromani Emancipacija pe akava kursisi dikela but angle thaj pakjal pe leste thaj kojek gndinela so but Rromane djuvlja ka len than pe akva aktiviteto.

Šadija Asanova Ismailovska
Koordinatori pi Romani Emancipacija



Vašo o kedipe ko 10 Aprili

Vašo o-lumijako Rromano dives 8-to Aprili, i Rromani Organizacija "Rromani Emancipacija" ko 10 Aprili ikerda jek socijalno thaj kulturako activiteti kote so nisarda tari javin dji rakjate. I šerutni thema so kerdapes svato sas 'Participacija, Akceptacija thaj Integracija'.
Drabar o raporti (bastirin klikin)

NEVIPE MARTI 2005


Ohtoto Marti lumijako Dive Djuvljano

Pakivale pejnalen aj praljalen akava raporto si katar i rajni Šadija Asanova aktivisti pe djuvljengji buti ki Rromani Organizacija "Rromani Emancipacija", drabardo po dive 5 marti 2005 bersh ko foro Oss ki Holandija.

Shukar avilen ko amaro djuvljengo Internacionalno dives ohtoto marti.

Sakova bersh ko akava dives kedenapes sa e djuvlja kataro sumnal/lumija, te keren akava dives, te phenen pumare bukjake, pumare lache rezultatengje ko mariba e djuvljengo hakimos thaj jekajek dikipe pe djuvljako morali thaj hako.
Ko Šadija Asanova (bastirin klikin)

<

Nevipe taro Avgusti 2004 dji ko Januari 2005

O paluno nevipe so kerdilo ki amari websaidi rid sas ko Avgusti 2004 bersh. Palo odova vramo kerdilopes but aktiviteto so amaro Sthtingo najsale shajsaripe te registririnel kodova ko amaro websaidi, kadaleske akana ka pendjaratumen sa so sas kerdo katar o Avgusti dji ko Januari 2005 bersh.
Avrunoputardipe (Publiciteti)

Kerdilopes duj publikacije kote so o rajo prezidenti Gjunler Abdula kerdas buti lencar. O avguno lil si "I dili jag", telo o anav "Sintija tha e Rroma ko lafi. Ko kadva lil keras pes lafi kataro II lumijako maribe". Mashaker ke javera manusha sas vi intervju e rajosa o Gjunler Abdula. O lil kerdas le I rajni Mia Meijer, o lil kerdilopes ko but baro kvaliteti thaj lache fotoncar. O lil shaj te rodenle ko kher iklimasko lilengo Sirena, tel. 071-5013017, e-mail: stichtingdesirenen@planet.nl. O li si 15 euro, ekskluzivno o bichalipe pali posta.

I dujto publikacija si taro jek javer karakteri. Odova si jek lil kova so kerdapes sar jek raporti pali i diskriminacija e Rromengji thaj e Sintengji thaj lengo palunipe, kodova sa avilo katar i incijativa taro Anne Frank Stichting thaj o Rijksuniversiteit Leiden. O autojra si o Peter R. Rodrigues en Maaike Matelski. O alav e lilesko si "Monitori rasizmo thaj ehstremno Rechts. Rroma thaj o Sintija".
Ko lil (bastirin klikin)
Aktiviteto ki amari phuv (them)

Ke provincijako kher ko Arnhem ikerdapes jek debata telo o anav "Pendjaripe e Rromencar thaj e Sintoncar" a sa kodova kerdas o Stihtingo "Kher e lumijako". Sas jek debata kote so sas akhardo o rajo Gjunler Abdula, Lalla Weiss, Mehmet Kaplan (provincijalno dizengi frakcija Pvda) thaj i Rajni Els de Groen (parlamentarka Evropako parlamenti). O ingarie e debatakoro ingargja o rajo Jaap Huurman (prezidento ke provincijaloako kerutnipe ki frakcija PvdA). I debata sas kerdi themasa bashi e Rromengji thaj e Sintogji situacija, lengo djuvdipe, kultura, tradicija thaj lengji historija ki Holandija, sas but puchina kova so o avgune manusha so sas ko forumi dije djevapi ko lengje puchina, I debata sas but barvali thaj napal sasas muzika, poezija thaj hajbe katar e sintegoro specijaliteto. Shaj te vakerelpes kaj sas but lachi rak.
Internacionalno nevipe

O rajo Gjunler abdula sas but aktivno ko but ceshitija (razna) aktivitetija ko Internacionalna konferencije. Bashi sa adava akte ponadari ka drabaren.
Drabar raporti (bastirin klikin)

Korespondencija

Bibahtake o Stihtingo najsale sukcesi ko sa e bukja, o avguno lil so angleder dendem tumen informacija bashi (arakhipe amaro nacionalnosti) o avguno kameri e Holandijako dendamen numaj ko djandipa chi resla lengje amaro lil, a javer khanchi. O dujto lil bashi (te khuva ke phuvjako-themesko grupa bashi o minoritetija) ki Holandija o Ministeri negativno dengja amen djevapi, adaleske so, o Stihtingo Rromani Emancipacija na pherela o uslovi te shaj te khuvel andre (but tikni organizacija tani).

O Stihtingo OIKOS putergja jek konkursi bashi jek idejengoro projektengo prajsi. Amaro Stihting lela vi ov than ko odova konkursi jeke proekteja telo o anav (I emancipacija e Rromane djuvljakiri) kova so nasineamen bah te la barem jek than taro trin, a i konkurencija sas 70 organizacije.

Sikavnengo raporti

Em ako amaro stihtingo najsa direkto lelo pali I buti akale raporteske, iklilo jek raporto telo o anav "Sikljojbaskovakeribe WWZ-siklavne. Odova si jek but zoralo raporto taro 2003-2004 bersh". Akava raporto sas bichaldo vi amare Stihtingoske.

Ko akava raporto sas chivde skholengje rezultatija bashi chavengje (terne thaj pophure) kova so kerdes lafi e dadencar thaj e dajencar so traisaren ko kampija thaj Rromene chavencar. Sa o informacije thaj o keribe lafi avena taro jek projektija akharde OWWZ-projektija kova so dena piko bashi e kampengjer thaj e Rromane chavengje. Ko akava Raporto delpes ko djanipe kaj but Rromane chavr djana ko specijalna siklovne kova so isilen jek javer procesi eudukacijakoro.

O chave dji ko shov bersh so djana ki but tikni sikavni (Puterkelibaskiri sikavni) em ko kersh ko raporti vakerelapes kaj o Rroman e chave djana pobut taro kampengjere chave. Ko specijalna sikavne (16 %) taro Rromane em kampengjere chave djan ko asavke sikavne, a asavkojda i persentaza ke Holandikane chave.

Pali fundali sklovni buter chave djan ki siklavni VMBO. Ki akaja sikavni djana but butere Rromane terne chave, numaj o problemi si i notacija e chavengjiri thaj lengjiri uzi buti. Bashi e zanaeteskere sikljovne ka shaj te arake but buvle informacije ko akava raporti.

O raporti shaj te arakhele ko projekteskoro sekretari ki rajni Corry Schouten, tel. 073-6247512, e-mail c.schouten@kpcgroep.nl. O lil koshtinela 5 evrija, plus o bichalipe e lilesko pali posta.

Pašto Rromano Festivali ko 10 aprili 2004 berš sar šerutni thema sas i Eudukacija palo Rromane čhave

Ko alav e 8 Aprileske akavada berš i Rromani organizacija ikerda o Pandjto festivali telo o moto “Prezentacija thaj Integracija”.
Kava berš sas šerutni tema i Eudukacija e Rromengje čhavengji ki Holandija ko bašis siklovibe (ohto beršengo), Interkulturako siklojbe, thaj telune Evropako problemi palo i Eudukacija.

Baši akala theme sas akarde eminentna ekspertora kova so keren but pi kaja materija. Jek taro majpendjarde manuša sas o rajo Andre Dumont kova so kerel pe Evropako nivo palo Rroma ki teluni Evropa thaj si djeno taro Eudukacijako bondi ki Evropa, o rajo Wilbert Seuren šerutno baši Eudukacija ke Holandijako bondi, thaj javera, kova so kerde lafi thaj ande konkluzije so ka oven bičhalde ko bare Holandijake thaj Evropake komisije baši i Eudukacija pale Rromane čhave. Akava berš čhudapes akcento pi Makedonijake eudukacijake problemija pele Rroma.

Djandolpes sas vi Muzika thaj kelibe, a ke kulturako bloko sas sikavde buča katar e Rromane terne talentura. Sas but gadje thaj Rroma kote so sikade pumaro bahtalipa. Ko pašo zamano ki akaja rubrika “Nevipe”, ka šaj te drabaren o raporti tari akaj debata ki akaja rig.
POEZIJA THAJ MUZIKA - O PROJEKTI "BIZOAGOR"

DRABAR AKATE - VAŠI PALUNE NEVIPE KATAR O BIZOAGOR (bastirin klikin)

O projekti Bizoagor si jek barabar buti e Organizacijaja Rromani Emancipacija, i grupa Parne Gadje thaj i Organizacija Kham Sijan tari Šutka, Makedonija. Sar soj pendjardo i inicijativa te kerelpes akava CD si i poezija e Gjunler Abdulaski thaj i muzika so-si komponirime taro Marc Constandse kovaso ko jek phanlo keribe buti angja sa odova zuralipe so ingarela akava projekti. Sa o love so ka aven taro akava CD, ka djan ko edukativno matrijali vaši i Rromani chib e Rromane chavengje ki Makedonija. I organizacija Kham Sijan isile jek bari rolja vaši i realizacija akale projekteski, te šhaj ki praktika te dikelpes odova žutimos. Sar ka kerelpes odova aktiviteti taro kadar e projekteske sijem ko avgunipe te dika.

Basho odova pravdilo jek gironumero (9314539, telo o anav Roma-Emancipatie - Bizoagor,Lawickse Allee 66, 6707 AK Wageningen) kote shaj ko kamela te del zutisaripe shaj te del po kodova giro nummero. O Rromano stihtingo (ko personi Gjunler Abdula) thaj Parne gadje (ko personi Marc Constandse) olen isilen dazalipe te diken o gjiro, thaj te keren kontrola basho e fondengje. O sherutnipe basho saa si telo vas e rajnake Trinette Constandse-Westermann.

O CD ka šhaj te kinelpes vi katar i websaid rig www.smokedrecordings.com. O CD si € 18,- thaj 1,80 i pošta.
O avgune resina (rezultatija)

O avgune resina katar o projekti Bizoagor si but šuže, kerdilope disave lačhe kritike vašo o CD. Vašo Bizoagor tari jek but pendjardi gazeta 'Het Parool' phenles so "o CD tano jek but užo kotor", thaj taro 'Platomania' phenlapes leske so akava projekti tano "jek bizoagorimo-vakteskoro dokumenti". Jek recenzenti katar o 'Folk Forum' hramingja so o: "Bizoagor kerdas baro inpreso (…) majbuter vi taro o hango le Gjunler Abdulasko thaj barabar e but lačhe bašalipasa (muzikasa) taro Marc Constandse". Vi kidija si kerdi jek recenzija ko 'Subjectivisten Caleidoscoop', kothe so phenles so o bašalipe kerdilos jeka-jek le bašalipaja katar e prominentna bašalutne so-si ke Balkanesko bašalipaskosumnal. "O numerija si kerdes so-ko sakole manušes pakjas ka mukhen leske ko krlo jek baro šužipe thaj energija" hraminelapes-ramunelapes ki adaja recenzija. Saa akala reakcije denamen baro pakjavipe so akava CD ka kerdol jek baro sukcesi, kothe so saa o love so ka anel ka delpes ko edukativno matrijale vašo barvalipe le Rromane čhibake e čhavengje katar ki Šutka.

Akana si but harni vrama te phenas kozom si kotora bikime. Musaj amen vi ponadari te keras buti palo kodova, te šaj o CD lelas baro šunipe maškar le manušende te šaj majbutere te biknelpes. O Parne Gadje von kodova kerenas ke pire koncertija, palo pire distributejra thaj palo pire manuša so-si ko Smoked Recordings. Vi akhal šaj vi tu te de žutimos: Šujnaker amaro CD ke tire manuša, kothe so kamen kodova te šunen, ker publikacija palo kodova. So butere CD bikinas, so majbaro o žutimos si palo o projekti vašo o čhave katar ki Šutka.

Musaj te phenas so vi kerdilopes i promocija le CD-skiri ki kupatni Šutka. Ko 21 oktobri amen: o (Gjunler Abdula, Marc Constandse, Trinette Constandse thaj i Joli Douwenga) uklingjem ko araplani (avioni) thaj ulingjem ko Skopie, kothe so ko agor e diveskoro reslem. O tajsutno dives amen nisardem ki amari buti kova sineamen keriba lafi e organizacijaja Kham Sijan (tgani sas akhardo telo anav Rromano Vas), kova so ola ka keren amaro projekti thaj ka organizirinen saa. Ola musaj te phenas so kerdes perfektno pumari buti ko jek profesionalno nivelo telo o šerutno e organizacijako o rajo Sevgjul Abdula. Kerdilope vi but publikacija, intervju ko but medija. E Gjunlere thaj e Marceja kerdilopes intervju ko BTR Rromani TV, kothe vi ko sateliti diklilopes.
Ki TV Šutel kerdilopes jek bari programa kothe so o Marc bašalda vi disave numejra. Kerdilopes vi šov numejra kothe so bašaldas o Marc, a-vi mukhenapes panda ki programa le Šuteleski thaj si but popularna. Ponadari sineamen vi intervju ko nacionalna Rromane medija sar so si o radio thaj i TV Bijandipe ki Makedonikani televizija.

Ki adaja promotivno rakj sine akarde manuša: Neždet Mustafa, deputanto ke Makedonijako parlamenti, Isein Erduan o šerutno le komunakoro ki Šutka, manuša tare komunakoro kedipa, manuša katar o theatar, muzika thaj poetora (Ašmet Elezovski, Faat Abedin, Gjuneš Ali, Sejfula Ramče, Latif Demir thaj studentija katar o fakulteti (univerziteti) vašo theatar. Maškar lende sas vi djene katar e biladjakere organizacije sar so-si: (Rromano Vilo, Rromano Kham, Darhija) thaj i komunokiri Bizobukakiri Organizacija. Kerdilope lafi-vorba vaši o projekti, i muzika le Rromengji, poezija napal saa kodova agorisarda e bašalipe katar o Marc. Ko agor ulavgjapes CD amare signaturasa, kerdilope jek lezetlija bufeti thaj šundilopes panda but bašalipe.


Kana dikhas sà kadava so kerdem thaj nakhlem, čačeste sàs amen jek but pharo kurko, ama but lačho. Vilestar ko agor mangava te phenav vi so trin taro štar djene amendar, nasine nikana ki Šutka, našti bistraja odova so sine adari, jek baro čačuno amalipe thaj šukaravipe taro manuša so kerena trajo-djivdinena odorig. Disave fotija ka šaj vi tumen te dikhen akate sar sine saa odorigate. Tumen butere fotosija ka šhaj te dikhen ki trinto rig tari amari fotogalerija. O fotija kerdes tane i Joli Douwenga thaj i Trinette Constandse.

Trinette Constandse

Dja palpale ko "Nevipe"

Ko si amari organizacija –Introdukcija

I Rromani Organizacija ‘’Rromani Emancipacija’’ sila jek but bari rolja pe Holandijako jekajekdjuvdipe, pe laki integracija thaj emancipacija la Rromengo so traisarena pi kaja phuv.

Numaj kadaleske si kaja organizacija pravdi sá e javere organizacijenca kova so kamen lačho,thaj bahtalo trajo kote sa e dizutne (gradjajna) ka ovel jek hàko thaj jek jekipe ko majlačho avipe te šaj te ovel amen savoren jek bahtalo barabar djuvdipe.

I Rromani Organizacija si putardi sa e rromangje so traisaren ki Holadnija,thaj savore silen jek hàko te sikaven thaj te den pumari gnd (misla) thaj aktiviteto .

O presedništvo ja o forumi ikerenle 5 djine:Presidenti,Sekretari, Financijeli thaj duj djine.
O fundamenti e Organizacijako

* Emancipacija. I, Integracija thaj i Emancipacija maškar ke Holandijake Rroma te kerdol subjekto ko sistemo.

* Integracija. Uzo odova amari Organizacija si putardi vi e manušengje kola si naj Rroma, te pendjaras maškare amende amare kulturake thaj pakhinake barvalipa thaj so majbut te stimulirinas kadava.

* Informacija. O Informativno bukarnipe si but bari buti,te šaj te del pes o čačutne informacije la Rromengjere,numaj vi mištos te pengjardon e gadje amare problemencar katar o diskriminirimo Rromano djihano. Putrelpes sakova dive telefono katar o but advokatora,historičajra, manuša taro državako aparati (tari politika), jurnalistija,hramunde thaj panda javera manuša thaj Organizacije kova so mangjen pobut te pendjardon e Rromengje problemoncar. Katar kadava dikipe amene sijem vi jek informativno servisi numaj ki Holandija.

* Juridikaki asistencija (O hakhkipe le phuvjako). Das e Rromen (e našlen thaj so traisaren oficijalno akate) ko djanipe baši lengo hàko so silen pi Holandija, dalen piko pe hakimasko proceso(jurističko) thaj keras kontakto butvare dirktno manušenaca katar i dosali rig.

* Barabarkeripe buti. Amen ijam aktivno thaj ko but lačho kontakto e Internacionalno Rromane Organizacijenaca kova so kerenas lačhi buti po Rromano promlemo, sijem aktivna ko FORUMI Holandijako baši e etnikane Organizacije, ko VON –Organizacije e našle manušengje,ke Holandijako OVSE, ko Helsniki komiteti, ihaj ke Holandijaki phuvjaki Organizacija baši diskriminacija em racizam.

* Kulturaki publikacija. I kultura amengje si but importatno te sikavala amen korkore sar amen so djanas thaj akaras,soske but javera manuša upri amari kultura kerdes eksplotacija,soske sas ko intereso o matrijalizam,kadaleske amari Organizacija del baro zori te šaj e Rromen thaj i Rromani kultura te reprezintirinelpes čačutne sar so si,numaj o neve generacije te crden tari gnd kadav stereo tipno haljovipe.

Amen kamas amare kulturasa, tradisijasa,filozofijasa, historijasa te pašardovas majpaše dji ko Holandijako djihani tha Europijako, kadalesa te ovas jek subjekto baši o jekajek keripe buti kojek lačho multikulturako sumnal (sveto).

Presidenti e Rromane organizacijako “Rromani Emancipacija’’ si o rajo Gjulner Abdulasko
Jek tikni biografija

O rajo Gjunler Abdula si bijando ko 04.04.1965 berš ki bari thaj pendjardi kupatni Šuto Orizari-Šutka ko pašipe e šerutne dizake tari Makedonija i diz Skopije. Agorisarde tehnikani saikavdi tahaj sas studenti pe jurnalistikano fakulteto. Sas pendjardo režiseri ki ex-Jugoslavija, kote so kerdas but teatarska proektora po Rromano teatari “Student”, kana si akardo ”Rroma”. Kerdas funda pe duj Rromane politikake partije i avguni sas Partija baši i Rromani Emancipacija ki Makedonija (PCER), thaj i dujto sas akardi baši o Rromano progreso-DPPRM.

Sas alusarimo djeno po kupatnipe (sobranije)ko foro Skopije, sas avguno Rromano redaktori thaj jurnalisti pi Rromani radio redakcija "Bijandipe" ko Makedonsko radio thaj TV. Hramusarda thaj irisarda but teatarska kotora pi Rromani čhib, hramisarel poezija thaj sile ikaldo duj lila: avguno lil si poezija ko duj čhiba telo anav "Bizoagor-Eindeloos", Rromane thaj Holadikane, thaj o dujto si pakhivako lil so akardol "Mevliti thaj iljahije", so duj lila si ikalde ki Holandija. Kadaja si literatura kaj avguno drom si produkcirimi pe romani čhib pi kaja phuv. Palo kodo o naklo berš 2005 ikalda jek CD Rromane poezijaja akardo "BIZOAGOR", ki barabar buti e muzikakere phuvaja "Parne Gadje" ki kompozicija e rajoske Marc Constandse (dik ki rubrika 'Bizoagor'). Ko Decembari akale beršeske 2005, sas iklimo o lil "Milja berša ko drumo" so irandale ki Rromeni čhib katar i Holandikani hramondi i rajni Els de Groen.

Si but fare akhardo thaj aktivno vi pe, internacionalno Rromano aktiviteto thaj si pendjardo maškar e Rromane aktivistora. Si but aktivno ko Rromane congresora, konferencije, simpozijuma thaj javera aktivitetora. Dela baro zori pe Rromengje manušikane hàkija, prespektiva,integracija thaj korupcija. Kamel te avel jek jekipe, pralipe,haljovipe, respekti thaj solidariteti maškar o sa e Rroma ko Sumnal. Kerdas buti sar irandos (tumachi) ko Ministeri e naslengje ko Niderland. Si prezidenti ke Themakiri organizacija "Rromani Emancipacija". Jek katar o aktiviteto e Organizacijako si so kerel sakoberšeskoro festivali, kote ko avguno kotor, kerelapes cešitija themes sar so-si misal: sikjljovipe(edukacija), diskriminacija, participacija ko sistemi le themakoro, manušikane hakaja, napal ko dujto kotor del pes akcenti pali amaro bašalipe, gjilavipe, khelibe, theatari, thaj literatura. Si akhardo sar eksperti palo Rromane politikane, kulturake, tradicijake, chibake thaj pakjuvipaske pučiba.

Vov si-vi aktivno ko internacionalno nivelo. Vov kerela buti sar advisuri (dejba godi), thaj projektengo koordinatori ki Europakiriparlamentarka i rajni Els de Groen. Ponadari vov ko alava e Holandijake si alusarimo djeno ko 'Europako Romano thaj Travelerengo Forumo' (ERTF), kote so-sas ko avguno pleniriumi alusarimo sar vice-prezidenti le parlamentoskoro ko Forumi, vov si djeno le parlamentosko ki 'Internacionalno Rromani Unija' (IRU) thaj si othe koordinatori vaši i krizno komisija vašo Rroma ki Europa. Ko Skopie ko 25 Mart 2006 berš si alusarimo sar koordinatori ki 'Skopijaki Politikani Grupa" palo o problemija e Rromengje ko Kosovo thaj ki Dijaspora.Ko 7-to kongreso ko Zagreb (2008), o rajo Gjulner Abdula sas alusarimo sar Prezidento le Parlamentesko ko IRU- Internacionalno Rromani Unia. Ko sa akala funkcije vov dela baro zori vašo e manušikane hakaja.

Kerda buti sar advisuri thaj projekt koordinatori ko Ofice e rajnako Els de Groen, MEP ko Europako Parlamenti taro 01 aprili 2005 berš dji ko 31 juli 2007 berš.
Publicat de naayram la 15:28 0 comentarii
Bruno morelli
Bruno Morelli

Romano dikhibe ko arti

CIX gallery, April 8 - 17, 1998



IKONOGRAFIA

An o ikonografikane procesia ki plesutni vizuelnikani grafia, o prezentiribaskoro čhani mangela pobuter te del anglipe e rotame liniake a na e dromarde liniake kolaja šaj te thanakeren pe ko jekh e forme bizo hangia, sinusoidnikane, dalgame an o sigjaribaskoro miškibe ko cidibe hapa sar thaj o sajialo anglal džanutnipe e ritameskoro, panda jekh fare nišani kerela o dujdimenzionalipe an o pervazi koleste o Rom si adalatime te dživdinel hulindo thaj ikljovindo taro plesutno sumnal kote so definirinela pe kova si, an aver, an e Gadžengoro sumnal.

Korektikane akava dihotomnikano karakteri evidentnikano si thaj an o dujčhibalipe, si adava aver dualistikano elementi kova so ulavela e rome sar phirutno thaj sar manuš koleste isi duj persone.

Akathe kamla pe te da amen godi ko Kant thaj ki leskiri ?Kritika ko užo gogjalipe? kana dela pe akcenti ko adava dujengoro hošame individuakoro identiteti, jekh andruno thaj jekh avruno, a maškar lende manušikano ruhi an o sakodivutno konflikti kova so čhivela pe maškar te ovel popaše dži o čačipe pikarindo pe ko ?kritikano gogjalipe?. Adaleske o avgo ?sintetikano jekhipe? ja pale o intelekteskoro thaj ovibaskoro jekhipe, nane dendo, numa resela pe pikaribasa taro konflikti ko divergente taro andral thaj avrial. Thajako o majtharo Kant-eskoro paldžajutno, Hegel konfrontirinela pe leskere vakeribanca ikerindo i idea baš o umdakoro thaj ovibaskoro identiteti sar produkti ko butrigalipe thaj ko kreativnikane efektia, baš i romani estetika. Sar me so umdinava, pale, pobuter pašljola e Kant-eskiri teorija thajako an but si nakhli taro korkori Hegel an i modernikani filozofia.

Adava so si interesnikano, si o historikano avibe popaše dži adala storie, resarinasa te den pe lenge faktia thaj te haljoven pe o faktoria kola so terminirinena i estetikani fenomenologia ki romani kultura an o arteskoro keribe. Adava rodela baš durudžime komparativnikani historikani-kulturnikani thaj kontestualnikani analiza an kolate o romano thanaribe nane thaj hari madžurikano numa mujal adava si zoralo čhindo hor andre.

Haljovela pe, kerela pe lafi baš o studie kola so kamla pe ponadari te keren pe panda horeder, numa pale, kamla pe sine, taro sa akala intuitivnikane dire, te zuraren pe bare elementia sar so si o fakti kaj e romane estetikakoro hoši thaj ruheskere produktia isi len dži ko thav kerde historikane reference kolende šaj te akhara amen te šaj te ava dži sajialeder drabaribe ko artikane thaj kulturnikane saikerina.

I romani estetika na honakerela pe, numa dživdinela anglo sa taro vjavahari e averea: sugestia, stimuli, aravibe thaj ko agor upral o interpretiribe, kova so thaj agjaar si kreaciakoro prezenti, numa nikana taro kulturnikano nakhibe taro jekh ko aver, o romano arti nane barekrleskoro čhingarutno ko estetikano adalati ko sumnal an koleste vov si manuš avrialdan. Korektikane an adava konteksti o rom kerela distinkcia maškar leskiri andruni umda, ja pale interpretacia, thaj o ovibe ja šukareder dživdipaskoro ovibe, avrialipe thaj o ande dendipa.

Bizo avrialutno sasoitnipe, akana akjhardo sar phuv-humus kolatar kamla pe te lel pe, i romani kultura nikana nane sine te ovel ja pale nane sine te pendžarel pe sar asavki, ja pale ka ovel sine ko sahnipe asimilirimi. Te lipara amen ko flamengo thaj e Rejnard-eskiri muzika, adaleske kobor si ola hemime e ?avere kulturenca? kolen so i romani estetika džanela sine te kerjakerel len leindo len sar ple dži adaja digra so anela dži kriza nesave etnomuzikologen kola so avdive panda si ko duj gogja kaske te den o proiriteti sar sahibi upral o flamengo, ja pale si ja pale nane tari arapikani, indikani ja pale romani kusti.

Jekh buti si durustikani, a adava si kaj i kusti taro akava ulavdo artikano sikavibe, akana si e Romeskoro, thaj šukrikerindo leske ovela esavko flamengo savo so si amenge sarinenge pendžardo, ja pale ko sa lejbe than ko ?uomo esteticus? an jekh arti an koleste ko sahnipe klidarena pe o senzibilia; an sakova kotor isi simboli, dokumenti baš o jekh dživdipaskoro ovibe.

Bruno Morelli
[Back to Top]
http://www.scca.org.mk/seafair/xxx98/CIX/cix02-Bruno/Index.htm
Publicat de naayram la 15:26 0 comentarii
Romane purane magipena
http://www.christusrex.org/www2/gypsies.net/pray2.html
Pater noster
Amaro Dad, savo san ade bolipe, Teyavel arasno tiro lov, Teyavel tiro rayan, Teyavel tiro kam. Sir pe bolipe, ad'a i pe phu.

De amenge, adadives, amaro sabdivesuno maro; I khem amenge amare dosha Sir i ame khemas amare doshvalenge ;
I nalija amen ade perik Ne muk amen fuyipastar: Ad'a teyavel.

Ave Maria
Yov sasti Mari, pherdi dey, Devel tusa, Punidi tu mashkir jul'ende I punido tire and'ako phel - Isos.
San Mari, Isoseskiri day, Mang Devles vash amenge papanenge, Akana i ade amare meripaskiri hor.
Ad'a teyavel.

Gloria
Shar Dadeske, Chaveske i San Phurdeske ! Sis isis ad aramb, I akana i sarda, I ade sid'a i sid'a Ad'a teyavel.
Publicat de naayram la 15:14 0 comentarii
Ungurikanes romani
La Peshtako podo 1. A pesti híd. 2. Pestnek a hídja.

3. Pesté a híd 4. ( összetett szó )

29. óra



A Zh betű olvasása, kapcsolása. Igeragozás. Népdalok.



e zhamba (béka) izh (tegnap) e zhulyi (nő) zhikaj (meddig) o zheno (lény)

Kaj trajol e zhamba ? Hol él a béka ?

E zhamba ando paji trajol. A béka a vízben él.

Kaj si e zhulyi ? Hol van a nő ?

E zhulyi ande shkola si. A nő az iskolában van.

Sode zhene sas ando kher ? Hányan voltak a házban ?

Butzhene sas ando kher. Sokan voltak a házban.

Cerrazhene sas kothe. Kevesen voltak ott.

Dujzhene sas ando vesh. Ketten voltak az erdőben.

Zhal e raca po paji, ch’avel khere pe ratyi,

Zhal o shavo pala la, sa marindos andas la.

Megy a kacsa vízre, nem jön haza estére,

Megy a fiú utána, kiporolva bundája.

e raca kacsa ch’avel nem jön

khere haza e ratyi este

pala la utána sa mind, mindet

marindos verve andas la hozta őt

Zhav, zhav, zhav, zhav, pala tute zhav,

Pala tute, anda tute te merav…

Megyek, megyek, megyek, megyek, utánad megyek,

Teutánad, teérted haljak meg…

pala mande utánam pala amende utánunk

pala tute utánad pala tumende utánatok

pala late utána nn pala lende utánuk

pala leste utána hn

(rövid alakok: pala man, pala tut, pala la, pala les stb)

me zhav pala tute. én megyek utánad

av pala mande muro shavo gyere utánam fiam

na phir pala mande ne járj utánam

majcino kisebb majbaro nagyobb

30. óra



A Ch betű olvasása, kötése. A melléknevek és főnevek egyeztetése.



chacho (igazi) chachol (javul) chalyol (jóllakik) chorro (szegény) o chokano (kalapács) e chiriklyi (madár) e char (fű)

shukar shavo godyaver shavo nasul shavo

szép fiú okos fiú rossz fiú

shukar shej godyaver shej nasul shej

szép lány okos lány rossz lány

le shukara (a szépek) le godyavera (az okosak) le nasula (a rosszak) melléknévből főnév ! (egyalakú melléknevek)

Kétalakú melléknevek: vuneto luludyi (kék virág) vuneto vurdon (kék autó) lungo drom (hosszú út ) skurto godyi (rövid ész) intrego drom (egész út) sunto paji (szent víz) surro grast (szürke ló) galbeno vudar (sárga ajtó)

lungone dromenca hosszú utakkal

skurtona godyasa rövid ésszel

dragone Devlesa kedves Istennel

vunetone jakhenca kék szemekkel

zelenona barasa zöld kerttel

zelenone veshenca zöld erdőkkel

intregone kherenca egész házakkal

Háromalakúak:

lolo (piros) parno (fehér) chorro (szegény) terno (fiatal) phuro (öreg) baxtalo (szerencsés) dilo (bolond) kalo (fekete)

kathe si jekh lolo grast itt van egy vörös ló

kothe si jekh kalyi shej ott van egy fekete lány

kothe le kale grast ott vannak fekete lovak

kaj si o lolo vurdon ? hol van a piros kocsi ?

Kathe naj lolo vurdon. Itt nincs piros kocsi.

Na kathe si e parnyi shej. Nem itt van a fehér lány.

Kaj gelas o chorro manush ? Hova ment a szegény ember ?

E chorri shej gelastar. A szegény lány elment.



30. óra



A Kh mint hehezett K hang kiejtése, olvasása.Az elválasztás. Számolás 20-ig.



jekh (egy) e jakh (szem) o kham (nap) o khuro (csikó) o khoro (korsó) khanchi (semmi) khonyik (senki) khelel (táncol)

Kale jakha zhan soven, kale jakha zhan soven,

Trubul tehara ushtyen, trubul tehara ushtyen…

Fekete szemek aludjatok, fekete szemek aludjatok,

Holnap kell kelnetek, holnap kell kelnetek…

trubul kell tehara holnap

adyes ma detehara reggel

aratyi, izh tegnap ushtyel felkel

desh-u-jekh 11 desh-u-duj tizenkettő

deshutrin 13 deshushtar 14

deshupanzh 15 deshushov 15

deshefta 17 deshoxto 18

deshijja 19 bish 20

bish thaj jekh 21 bish thaj trin 23

Sode grast si kothe ? Hány ló van ott ?

Sode chiriklya si kathe ? Hány madár van itt ?

Sode trubul tu ? Mennyi kell neked ?

Mangav deshuduj manre. Kérek 12 kenyeret.

Tu so manges ? Te mit kérsz ?

Sode chiriklyan dikhes ? Hány madarat látsz ?

Tehara detehara zhav khere. Holnap reggel megyek haza.

Ratyi avel amende. Este jön hozzánk.



Jekh, duj, deshuduj, me chumidav tyiro muj,

Tyiro muj sas xoxamno, me avo tyo piramno.

Egy, két, tizenkét, puszilom a szádat én,

Mert a szád az hamiskás, én leszek a te babád.(mondóka)

o muj (száj) xoxamno (hamis) o piramno (szerető)



32. óra



Az S betű olvasása, kapcsolása. A létige gyakorlása.



o sap (kígyó) o skamin (szék) sovel (alszik) sovjarel (altat)

me som (én vagyok) me somas (voltam) avo (leszek)

tu san tu sanas avesa

voj si voj sas avela/avla

ame sam(mi vagyunk)ame samas avasa

tume san tume sanas avena/avna

von si von sas avena/avna

Me som jekh cino shavo. Én vagyok egy kis fiú.

Tu san jekh cini shej. Te vagy egy kis lány.

Me somas ande shkola. Én voltam az iskolában.

Kon sovjarel le cine shaves ? Ki altatja a kis fiút ?

Kon sovjarel la cina sha ? Ki altatja a kis lányt ?

Kas si baxt ? Kinek van szerencséje ?

Kas naj love ? Kinek nincs pénze ?

Si ma vurdon, si ma grast. Van kocsim, van lovam.



Kas sas grast, xalas mas, kas nas grast bokhajlas.

Kinek volt lova, húst evett, kinek nem volt éhezett.



Bipunrenca o sap nashel, na zha leste, tut churindel.

Kígyó siklik lábak nélkül, megmar hogyha hozzád kerül.



Chi me chi somas ando vesh. Én sem voltam az erdőben.

Me avo la shkolako angluno. Én leszek az iskola első.

Kon sas pe vulyica detehara ?Ki volt az utcán reggel ?

Kaj gelas o shavo aratyi ? Hova ment a fiú tegnap ?

Adyes chi voj nas ande butyi.Ma ő sem volt a munkába.

Kana gelastar o shavo ando gav ? Mikor ment a fiú a faluba ?

Kas sas but love ando foro ? Kinek volt sok pénze a vásárban ?

Kas nas baxt ando foro ? Kinek nem volt szerencséje a városban ?

33. óra



A Ph olvasása, kapcsolása. Igeragozás gyakorlása.



phirel (jár) phenel (mond) e phuv (föld) phurdel (fuj)

Me phenav mondok phendom mondtam

Tu phenes phendan

Voj phenel phendas

Ame phenas phendam

Tume phenen phende/phendine

Von phenen phende/phendine

Kon phirel ande vulyica ? Ki jár az utcában ?

Kon phiren pe vulyica ? Kik járnak az utcán ?

So phendan le shaveske ? Mit mondtál a fiúnak ?

So phendan la shake ? Mit mondtál a lánynak.

Me phagrav muro shero. Én töröm a fejemet.

Tu phagres tyo shero. Te töröd a fejedet.

Voj phagrel pesko shero. Ő töri a saját fejét.

Kon phendas shukar vorba ? Ki mondott szép szót ?

So kerel pe vulyica o vurdon ? Mit csinál a kocsi az utcán ?



La phuvako trajo. A föld élete.

Le pajesko trajo. A víz élete.

Le pajengo trajo. A vizek élete.

La malyako trajo. A mező élete.

Le shavesko vurdon. A fiú kocsija.

Le shaveski shukar vorba. A fiú szép szava.

Szenvedő igék:

phadyol (törik) rakhadyol (születik) maladyol (találkozik)

phadyol e rota törik a kerék

phagrel e rota töri a kereket

phadyilas e rota eltörött a kerék

phagrel o vurdon töri a kocsit

phadyilas o vurdon eltört a kocsi

maladyilom lesa találkoztam vele

34. óra



A Th olvasása, kötése. Az elválasztás. Tanult dalok gyakorlása.



ka-the (itt, ide) ko-the (ott, oda) ka-thar (innen) ko-thar (onnan)

o than (hely) o thuv (füst) o them (ország) o thud (tej)

Kothe si le shukar shave. Ott vannak a szép fiúk.

Kathe si le godyaver sheja. Itt vannak az okos lányok.

Kaj si le kadal vurdona ? Hol vannak ezek a kocsik ?

Állítás: O shavo kathe si. A fiú itt van.

Tagadás: O shavo naj kathe. A fiú nincs itt.

Me ando baro them beshav. Én nagy országban lakom.

Tu ando baro them beshes ? Te nagy országban laksz ?

Kaj tyo than ando kher ? Hol van a helyed a házban ?

Kaj si shusho than ? Hol van üres hely ?

Kaj si o thud haj o manro ? Hol van a tej és a kenyér ?

Kathe si jekh baro kher. Itt van egy nagy ház.

Muro kher kathe tordyol. Az én házam itt áll.

Kaj tordyol tyo kher ? Hol áll a te házad ?

Kaj si amaro vurdon ? Hol a mi kocsink ?

Kana aves amende ratyi ? Mikor jössz hozzánk este ?

Kon si kothe ando baro kher ?Ki van ott a nagy házban ?

So si pe vulyicako agor ? Mi van az utca végén ?

Kon si ande romesko vurdon ?Ki van a cigány kocsijában ?

Kon gelas ande shkola lujine ?Ki ment az iskolába hétfőn ?

Vi me gelom marcine ande butyi.

Én is mentem kedden a munkába.

Kon sas ando foro savatone ? Ki volt a városban szombaton ?

Kathar gelas o shavo ? Honnan ment a fiú ?

Kotharutno san ? Honnan-valósi vagy ? hn

Kotharutnyi san ? Honnan-valósi vagy ? nn

Kothar avilas o shavo ? Honnn jött a fiú ?

O thulo manush sas kothe. A kövér ember volt ott.

O phuro gazho avla kothe ? Az öreg ember lesz ott.

Tu avesa kothe pe detehara ? Te leszel ott reggelre ?

35. óra



A Dy betű olvasása, kötése. A lágyítások. A tordyol, kerdyol ige ragozása. Az -ol végű szenvedő igék. Bővítések, előljárók. Phadyilas e rota…c népdal gyak.



o dyes (nap) o dyiv (búza) e godyi (ész) nandyol (meztelenedik) kerdyol (lesz, válik valamivé) bandyol (hajlik, görbül)

me kerdyuvav én leszek kerdyilom lettem

tu kerdyos kerdyilan

voj kerdyol kerdyilas

ame kerdyuvas kerdyilam

tume kerdyon kerdyile

von kerdyon kerdyile/kerdyiline

Me tordyilom kothe, kaj sas o buso.

Én álltam ott, ahol volt a busz.

Voj tordyilas kathe detehara. Ő állt itt reggel.

O paho pajeske kerdyol. A jég víznek lesz.

O paho pajeske bilyal. A jég viznek olvad.

Kerdyol e butyi. Lesz a munka.

Maladyol le shavesa. Találkozik a fiúval.

Maladyilas la shasa. Találkozott a lánnyal.

So si ande tyi godyi ? Mi van az eszedben ?

So si ando tyo dyiv ? Mi van a búzádban ?

Ande-kh dyes si 24 chasura. Egy napban van 24 óra.

Ande-kh bersh si 12 shon(a). Egy évben van 12 hónap.

Ande-kh kurko si efta dyes. Egy hétben van hét nap.

Phadyol e rota. Törik a kerék.

Phadyilas o vurdon. Eltört a kocsi.

Phadyilas muro vast. Eltört a kezem.

So phadyilas kethane ? Mi tört össze ?

Kas si phadyilo vast ? Kinek van eltört keze ?

O shavo maladyilas lasa. A fiú találkozott vele. Nn.

So kerdyol anda leste ? Mi lesz belőle ?

Anda paji noro avla. A vízből felhő lesz.

36. óra



A Ly betű olvasása, kapcsolása, kiejtése. Lágyulások, lágyítások. A jésedés: ly=j.



e lyindra (álom) e lyepka (kocsilőcs) kalyol (feketedik) lolyol (pirosodik) e raklyi (nem cigánylány) e balyi (koca)

Lyindralo som. Álmos vagyok. Lyindralyi som. nn.

Bokhalo som. Éhes vagyok. Bokhalyi som. nn.

Trushalo som. Szomjas vagyok.Trushalyi som. nn.

Kalo shavo sas kothe. Fekete fiú volt ott.

Kalyi shej sas kathe. Fekete lány volt itt.

Aviline le kale shave. Jöttek a fekete fiúk.

Kon si trushalo ? Ki szomjas ?

Bokhaloj kado shavo ? Éhes ez a fiú ?

Kon ushtyel detehara ? Ki kel fel reggel ?

Me dikhav le bokhale shaves. Látom az éhes fiút.

Me dikhav la bokhalya sha. Látom az éhes lányt.

Ame dikhas le bokhale shaven. Látjuk az éhes fiúkat.

Kaj si le paposki lyuvava ? Hol van a papo pipája.

Kale jakha zhan soven, kale jakha zhan soven…(vers)

Lolyi mol pel o papo. Piros bort iszik nagyapa.

Parnyi romnyi sas ande vulyica.Fehér asszony volt az utcában.

Lágyulás: d, l, n, t hangok e, a előtt

hn/nn kerdo/kerdyi kalo/kalyi parno/parnyi sasto/sastyi

nn t.e. kerdya kalya parnya sastya

Igeképzés esetében akkor, amikor szenvedő igéket képezünk:

kerdo (megcsinált) kerdyol (lesz) malavel (üt) maladyol (találkozik) lolyol (pirosodik) sastyol (gyógyul) bandyol (görbül) kindyol (ázik) barvalyol (gazdagszik)



Az ige jövő ideje:A jelen idejű alakok után –a képző járul.

kerava=kero csinálni fogok phenava=pheno mondanifogok keresa phenesa

kerela phenela

kerasa csinálni fogunk phenasa mondani fogunk

kerena phenena

kerena phenena



O shavo kerela e butyi. A fiú fogja csinálni a munkát.

Kon kerela kadi butyi ? Ki fogja csinálni ezt a munkát ?

So kerena ando vesh ? Mit fognak csinálni az erdőben ?

Kon mangela e lyuvava ? Ki fogja kérni a pipát ?

Kon mangena manro ande bolta ?

Kik fognak kérni kenyeret a boltban ?

Chi me chi mango manro. Én sem fogok kérni kenyeret.

Vi me xo haj po ando hoteli. Én is enni és inni fogok a hotelban.

So trubul tu adyes ? Mi kell neked ma ?

Le fruktura lolyon po kasht. A gyümölcsök pirosodnak a fán.

Lole shelenge anen muri voja.

Piros százasok hozzák a kedvemet.

Kaj si tyo shukar shavo ? Hol van a szép fiad ?

Kana zhala o raklo ando foro ? Mikor megy a fiú a városba ?

Kon bokhalej ando foro ? Kik éhesek a városban ?

Le grast trushalej vi adyes. A lovak szomjasak ma is.

Lolyi coxa, lolo gad sas kothe.Piros szoknya, piros ing volt ott.

Muro shavo manglas manro. A fiam kért kenyeret.

Kon mangela paji ? Ki fog kérni vizet ?

Kaj si le shavesko vurdon ? Hol van a fiú kocsija.

Kaj si o vuneto vurdon ? Hol van a kék kocsi ?

Me avilom zelenone vurdonesa. Én zöld kocsival jöttem.



Kana somas cino shavo, Mikor voltam kicsi gyerek,

Sas ma zeleno kolopo. Volt zöld kalapom.

Nas ma bajo nas ma khanchi,

Nem volt bajom nem volt semmim,

Baxtalo somas atunchi. Szerencsés voltam én akkor.

(A vers folytatása a köv. órán)

Si ma zeleno kolopo. Van zöld kalapom.

Vi tu si shukar kolopo ? Neked is van szép kalapod ?

37. óra



Az Ny olvasás, kapcsolása, kiejtése. Kérdések: milyen, mennyi, hol, ki, mi. Kisebb, nagyobb.



nyevo (új) o nyamo (rokon) zelenyol (zöldül) parnyol (fehéredik) o nyepoto (unoka) o nyevipe (újság)

Kana somas tumende ? Mikor voltam nálatok ?

Atunchi, kana das o jiv. Akkor amikor esett a hó.

kana mikor, amikor atunchi akkor

akanak most aba már

Akanak aba shaj zhas. Most már mehetsz.

O nyamo nas khere. A rokon nem volt otthon.

Muro nyamo nas khere. A rokonom nem volt otthon.

Kon sas khere aratyi ? Ki volt otthon tegnap ?

sosko/i milyen, amilyen kasko/i kié

Kasko sas o vurdon ? Kié volt a kocsi ?

Sosko sas o foro ? Milyen volt a város ?

Soski sas la luludyaki vaza ? Milyen volt a virágváza ?

Khanchi bajo nas ma. Semmi bajom sem volt.

O zido parnoj. A fal fehér.

O shavo parnyol. A fiú fehéredik.

So parnyol ando kher ? Mi fehéredik a szobában ?

Vi me kalyuvav po kham. Én is feketedek a napon.

Sode majcine shave sas kothe ? Hány kisebb fiú volt ott ?



Kana somas ando foro, Mikor voltam a városban,

Kindom mange cino gono, Vettem egy kis zsákot ottan,

Shutom andre nyevo manro, Tettem bele új kenyeret,

T’aves sasto thaj baxtalo ! Legyél boldog egészséges !

(Kana somas c. vers folytatása)

Kindom mange jeh kotor manro.

Vettem magamnak egy darab kenyeret.

Shutom ando majcino gono duj kotora manre.

Tettem a kisebb zsákba két darab kenyeret.

38. óra



A Ty olvasása, kapcsolása. Birtokos névmások gyak. Lágyulások gyak. Módhatározó, elvont fogalmak.



kattyi (ennyi) tyiro/i/e sastyol (gyógyul) kashtyol (fásul) o sastyari (orvos) e sastyarivca(orvosnő) e sastyarkinya (orvosné)

muro enyém muri nn. mure tbsz.

tyiro tyiri tyire

lesko leski leske hn

lako laki lake nn

pesko peski peske magáé (visszaható)

amaro mienk amari amare

tumaro tumari tumare

lengo lengi lenge

pengo pengi penge maguké (visszaható)

shukares (szépen) mishto (jól) phares (nehezen) sar=hogy, mint

Kothe si muro shavo. Ott van a fiam.

Kaj si tyo shavo ? Hol van a fiad ?

Amaro shavo nas kothe. A mi fiunk nem volt ott.

Kaj si tumare sheja ? Hol vannak a lányaitok ?

Kaj gelas tyiro dad ? Hová ment az apád ?

Lesko dad gelastar ando foro.Az ő (hn) apja elment a városba.

Lako rom naj khere. Az ő (nn) ura nincs otthon.

Lako shavo ginavel mishto ? Az ő (nn) fia olvas jól ?

Kaj si tumaro shavo ? Hol van a fiatok ?

Kana gelas tyo shavo ande butyi?Mikor ment a fiad a munkába ?

Tumare sheja si kothe pe vulyica ?

A lányaitok vannak ott az utcán ?

Kana zhala tyi shej ande bar ?

Mikor fog menni a lányod a kertbe ?

Mura shasa sas ande bolta. Lányommal volt a boltban.

Shukares ginavel muri shej. Szépen olvas a lányom.

Tyire shavenca gelas-tar. A fiaiddal ment el.

Amara shasa avela kothe. A mi lányunkkal lesz ott.

39. óra



Az állatokról. Hogy csinált a kismalac házat ? c. olvasmány. Hol van ? Hol él ? Élő és élettelen főnevek.



Sar kerdas o balisho kher ?

Jekhar kodi phendas o balisho: kerav mange kher. Gelas ando vesh. Maladyilas le shoshojesa.

-Karing zhas ? – pushlas o shoshoj.

-Zhav ando vesh, kamav te kerav mange kher.

-Shaj zhutij tuke ?

-Mishtoj. Av manca.

Von zhan majdur, angle. Maladyile la racasa, la papinyasa, le grastesa, la busnyasa, la guruvnyasa, le bashnesa, le gulumbosa. Avri resline ando vesh, haj len pen ande butyi. O bashno akhardas e detehara. Shoshoj shindas le kasht. O grast andas le kasht. E raca phiravelas le barr. E guruvnyi cirdelas le barrenca pherdo vurdon. E papiny hamisardas o varro haj o kishaj. E busnyi phiravlas le cine balisheske. O cino balo kerdas o zido. O bashno haj o gulumbo shutine le cherepura. Pa-k cini vrama tordyilas o cino shukar kher ando vesh.



Hogy csinált a kismalac házat ?

Egyszer azt mondta a malacka: csinálok magamnak házat. Elment az erdőbe. Találkozott a nyúllal.

-Merre mész ? – kérdezte a nyúl.

-Megyek az erdőbe, akarok csinálni magamnak házat.

-Segíthetek neked ?

-Jól van, gyere velem.

Mentek ők tovább, előre. Találkoztak a kacsával, a libával, a lóval, a kecskével, a tehénnel, a kakassal, a galambbal. Kiértek az erdőbe, és elkezdték a munkát. A kakas hívta a reggelt. A nyúl vágta a fát. A ló hozta a fát. A kacsa hordta a köveket. A tehén húzta a kővel teli kocsit. A liba keverte a meszet és a homokot. A kecske hordta a kismalacnak. A kismalac rakta a falat. A kakas és a galamb tette a cserepeket. Egy kis idő múlva állt a szép kis ház az erdőben.



Kaj beshel o bashno ? Hol lakik a kakas ?

Kaj trajon le guruvnya ? Hol élnek a tehenek ?

Kaj trajol o shoshoj ? Hol él a nyúl ?

Kaj trajol o bashno ? Hol él a kakas ?

O bashno krujal o kher trajol. A kakas a ház körül él.

Sar kerdas o balisho ? Hogy csinált a kismalac ?

Kasa maladyilas ? Kivel találkozott ?

Vi me maladyilom le shavesa. Én is találkoztam a fiúval.

Maladyilas le grastesa. Találkozott a lóval.

Maladyile le gulumbonca. Találkoztak a galambokkal.

Kon maladyilas la racasa ? Ki találkozott a kacsával ?

O bashno pe avlina beshel. A kakas az udvaron lakik.

Kasa maladyile le peda ? Kivel találkoztak az állatok ?

Kaj kerdyilas o kher ? Hol lett a ház ? (készült el)

So phendas o balisho ? Mit mondott a malac ?

Vi e papiny kothe sas. A liba is ott volt.

Avri resline ando vesh. Kiértek az erdőbe.

Kon hamisardas o varro ? Ki keverte a meszet ?

So shutas ando varro ? Mit tett a mészbe ?

Kon trajon pe avlina ? Kik élnek az udvarban ?

So phenel e papiny ? Mit mond a liba ?

Mure peduri kathe trajon. Az én állataim itt élnek.

Kana kerdyilas o kher ? Mikor készült a ház ?

Kasko avla o kher ? Kié lesz a ház ?

Sa peduri kothe trajona. Minden állat ott fog élni.

O cino balisho gelas ande luma. A kismalac elment világgá.

Las pes haj gelastar. Vette magát és elment.

Kaj geline le peduri ? Hova mentek az állatok ?

Sosko pedo tordyol kothe ? Milyen állat áll ott ?

Soski raca sas pe avlina ? Milyen kacsa volt az udvaron ?

Sosko sas o cino kher ando vesh ?

Milyen volt a kis ház az erdőben.

40. óra



Mondatalkotások. Előljárók használata.



Me zhav ando baro vesh. Én megyek a nagy erdőbe.

Tu zhas pe bari vulyica. Te mész a nagy utcára.

O chorro manush nas kothe. A szegény ember nem volt ott.

Kon sas kothe ando shukar baro vesh ?

Ki volt ott a szép, nagy erdőben.

Kon beshen ando vesh ? Kik laknak az erdőben ?

Ande-kh bar sas o manush. Egy kertben volt az ember.

Me kerav jekh baro shukar kher.

Én csinálok egy szép nagy házat.

E raca but xalas ande bar. A kacsa sokat evett a kertben.

Kon sas pe avlina adyes ? Ki volt az udvaron ma ?

Detehara zhasa ande shkola ? Reggel fogsz menni az iskolába ?

Lujine me chi zhav ande shkola.

Hétfőn nem megyek az iskolába.

Kon sas pe vulyica ratyine ? Ki volt az utcán este ?

Kana kerdine kadi butyi ? Mikor csinálták ezt a munkát ?

Le chiriklya pe kasht trajon. A madarak a fákon élnek.

O shoshoj tela o kasht si. A nyúl a fa alatt van.

Le barr ando vurdon sas. A kövek a kocsiban voltak.

Kaj avna le bare vurdona ? Hol lesznek a nagy kocsik ?

Ande lolyi phabaj si. Piros almában van.

Ando zeleno ambrol sas. A zöld körtében volt.

Voj po grast beshlas. Ő lovon ült.

Kon manglas o manro ? Ki kérte a kenyeret ?

O terno rom nas kothe ande kirchima.

A fiatal cigány nem volt ott a kocsmában.

Le terne romnya geline-tar ando foro.

A fiatal asszonyok elmentek a vásárba.

La dake shave avna ande bar. Az anya fiai lesznek a kertben.

La mesalyako punro kerdine. Az asztal lábát csinálták.

Le kheresko vudar sas avri A ház ajtaja volt kint.

41. óra



Choko bachi c. olvasmány. A múlt idő rendszerezése. A főnévi igenév. Chorro Joshka c. népdal.



Choko bachi

Sas jekh rom, kon but zhanelas te xal. Lesko anav Choko sas. Godyaver cerharo rom sas, ando turijako phiravelas peski roj, haj kade zhalas te xal kaj sako vurdon. Jekh patradyako dyes, pe malyako agor zolbaren le rom, sas kothe tranda thaj duj vurdona. Choko ando foro sas jekhe shavesa, grasten te kinen. Sar zhal po drom, Choko trine manre xalas. Khere resline. Kaj e angluni cerha tordyile:

-Devlesa arakhav tumen romale !

-Del andas tut Choko ! Sar san ?

-Mishtoj. Zhutisardas o Del te resas e patradyi, te resas la ande inke bute beshende baxtyasa, zorasa, pachasa, sastyimasa, vojasa, tumare niponca kethane !

-Amen te del o Del, tusa kethane, tye familijanca kethane, av thaj xa, pi !

Haj Choko zhalas te xal.

-Av vi kathe Choko ! – cipisardine kathar kaver vurdon, haj voj gelas te xal, te pel.

Haj o Choko xalas kaj sako vurdon. Kana avilas e ratyi, gelas kaj peski romnyi, haj phendas:

-Polla ! Si inke shax !

-Oh Choko ! Te marel tut o Del, chi zhanel te chajarel tut tranda thaj duj vurdona, romnya ?

Haj Polla opre las e tigaja, so pherdi sas pherde shaxenca, haj shindas la kaj e phuv, haj cipisardas majdur :

-Oh Choko ! Te marel tut o Del, t’aves atkozime Devlestar, manushendar, chi kana te na aves chalo, inke tye shavoreske shavora te na chajon !



Volt egy ember, aki nagyon sokat tudott enni. A neve

Csokó volt. Okos vándorcigány volt, állandóan a csizmaszárban hordta a kanalát. Egy húsvéti napon táboroznak a cigányok az erdő szélén, volt ott harminckét kocsi. Csokó a vásárban volt egy legénnyel. Ahogy jöttek az úton, Csokó három kenyeret falt be. Hazaértek. Az első sátornál megálltak, odaköszönt a cigányoknak:

-Istennel talállak benneteket cigányok !

-Isten hozott Csokó. Hogy vagy ?

-Jól. Segített az Isten elérni a húsvétot, érjük el még sok számos esztendőben erőben, szerencsével, békével, egészséggel, jókedvvel, népetekkel együtt !

-Adja az Isten veled együtt, népeddel együtt, gyere egyél, igyál !

És Csokó ment enni.

-Ide is gyere Csokó ! – kiabáltak másik kocsitól és ment enni, inni.

És Csokó evett mind a harminckét kocsinál. Mikor este lett, ment a feleségéhez, és mondja :

-Polla ! Van még káposzta ?

-Oh Csokó ! Verjen meg az Isten, nem tudott jóllakatni harminckét kocsi asszonya ?

És Polla felkapta a fazekat, ami tele volt töltött káposztával, a földhöz vágta, s kiabálta tovább !

-Oh Csokó ! Verjen meg az Isten, legyél átkozott Istentől, embertől, soha ne legyél jóllakott, még a gyerekeid gyerekei se legyenek jóllakottak.



but zhanel te xal sokat tud enni főnévi igenév !

gelastar te kerel butyi elment dolgozni

grasten te kinel lovat venni

me chi kamav te zhav én nem akarok menni

chi tu chi zhanes te zhas te sem tudsz menni

chi voj chi beshel kothe ő sem ül ott

me chi kamav te xav én nem akarok enni

e patradyi/a/ húsvét patradyine húsvétkor

42. óra



A főnév és melléknév egyeztetése.



shukar (szép) godyaver (okos) nasul (rossz) egyalakú melléknév, főnévként is haszn.

shukar shavo szép fiú godyaver shavo okos fiú

shukar shej szép lány godyaver shej okos lány

nasul manush rossz ember nasul manusha rossz emberek

le shukara a szépek angluno/i/e első, elülső

le godyvera az okosak angluno shavo első fiú

le nasula a rosszak angluni shej első lány

Kaj si o godyaver shavo ? Hol van az okos fiú ?

Kaj si e godyaver shej ? Hol van az okos lány ?

Kaj si le godyaver manusha ?Hol vannak az okos emberek ?

O shavo gelas khere marcine.A fiú ment haza kedden.



Kettős tagadás:

Chi me chi zhav khere. Én sem megyek haza.

Chi me chi xalom adyes khanchi. Én sem ettem ma semmit.

Chi jekh chaso chi nachilas Még egy óra sem telt el.

Chi tu chi sanas kothe. Te sem voltál ott.

O baro godyaver shavo sas kothe ande kirchima.

A nagy okos fiú volt ott a kocsmában.

Na voj sas kothe pe vulyica. Nem ő volt ott az utcán.

Chi tu chi sanas ande shkola. Te sem voltál az iskolában.

Le nasul manushes sas but love.

A rossz embernek volt sok pénze.

E kalyi godyaver shej sas kothe pe avlina.

A fekete okos lány volt ott az udvaron.

Chi jekh dyes nas kothe. Egy nap sem volt ott.

Gelastar te kinel grastes. Elment lovat venni.

Gelinetar ando foro te dikhen tumen.

Elmentek a városba megnézni titeket.

Chi tume chi sanas kothe. Ti sem voltatok ott.

43. óra



Az édesanya c. olvasmány. Melléknevek fokozása. Inke=még. Kérdő mondatok. Előljárók.



Guglyi dej

Pe vulyica, mashkar le manusha jekh kale balengi, phabuvale jakhengi shej opre haj tele phirakerdas. Lake jakha asvasle sas, laki musura melalyij, lake lungi bal phurdelas la primavaraki balval. Izdrandos dikhakerdas le romnyan, cirdelas lenge coxi, haj lengi musura dikhelas. Chi jekh nas pinzhardi. Daramnos feri jekh phenlas:

-Mama, mama !

Jekh phuri gazhi xutyildas la cinako vast, haj pushlas latar.

-Kas rodas muri shej ?

-Mura mama !

-Haj soskij tyiri dej ?

-Tu chi zhanes ? Kodij li muri dej, koni legmajlashi, haj legmajshukari ande luma !



Az édesanya

Az utcán, a tömegben egy feketehajú, égőszemű kislány fel s alá járkált. Szeme könnyes volt, arca maszatos, hosszú haját lobogtatta a tavaszi szél. Izgatottan nézegett az asszonyokat, meg-megrángatta szoknyájukat, s arcukat figyelte. Egyik sem volt ismerős neki. Félősen csak egyet hajtogatott:

-Mama, mama !

Az egyik idős néni megfogta a kislány kezét, s kérdezte tőle :

-Kit keresel kislányom ?

-Az anyukámat !

-És milyen a te anyukád ?

-Hát nem tudod ? Az az én anyukám, aki a legjobb és a legszebb a világon.

Melléknevek fokozása:

shukar szép majshukar szebb legmajshukar legszebb

lasho jó majlasho jobb legmajlasho legjobb

kalo fekete majkalo feketébb legmajkalo legfeketébb

E majlashi shej sas kothe ande bar.

A jobb lány volt ott a kertben.

O majlasho shavo gelas ando foro.

A jobb fiú ment el a városba.

Voj sas e legmajlashi shej. Ő volt a legjobb lány.

Ame sam legmajkale shave. Mi vagyunk a legfeketébb fiúk.

Ando paji sas o majgodyaver rom.

A vízben volt az okosabb cigány.

Kon sas o legmajshukar shavo ? Ki volt a legszebb fiú ?

Muri dej zhal ande bolta. Anyám megy a boltba.

Kaj sas o majparno manush ? Hol volt a fehérebb ember ?

Kon si majchorroj ande luma ? Ki a szegényebb a világon ?

Inke majzelenoj o vesh. Még zöldebb az erdő.

Inke majparnoj, sar o jiv. Még fehérebb, mint a hó.

Majlasho sas jekh kotor manro, sar jekh palma.

Jobb volt egy darab kenyér, mint egy pofon.

Kon sas o majshukari ? Ki volt a szebb ?

Kon avla e majshukari ? Ki lesz a szebb ?

Majlashi adyes jekh chorri chiriklyi, sar jekh papiny tehara.

Jobb ma egy szegény madár, mint holnap egy liba.

Jekh cini shej phirkerdas pe vulyica.

Egy kislány járkált az utcán.

Jekh manush nashkerdas po drom.

Egy ember szaladgált az úton.

Kon sas khere lujine, kana das o jiv ?

Ki volt otthon hétfőn, mikor havazott ?

Me chi zho khere zhojine, ke nasul vrama si.

Én nem megyek haza csütörtökön, mert rossz idő van.

Pherde sas lake jakha asvenca.Tele volt a szeme könnyekkel.

Kon phirdas pe vulyica marcine. Ki járt az utcán kedden.

Kana zhasa khere savatone ? Mikor mész haza szombaton ?

44. óra



Beszélgetés a cigány kultúráról. Mesék, versek. Az eddig tanultk összefoglalása. Manca, tusa, lesa, lasa….



Főnevek: hímnem, nőnem, élő, élettelen.

A névelők. A természetes és nyelvtani nem.

Melléknevek: Egyalakúak (shukar, godyaver, nasul)

Kétalakúak (zeleno, galbeno, vuneto, skurto, lungo, sunto, drago, intrego, kulturno, socialno, oficialno )

Háromalakúak: stabil melléknevek (lolo, parno, kalo,sasto), birtokos melléknevek (dadesko, dako, romnyako), birtokos melléknévi névmások (muro, tyiro), melléknévi igenevek (kerdo, kindo, ginajimasko, beshlo)

Igevégződések csoportosítása:

-el végű igék: kerel, beshel, dikhel, sovel, phenel,

-al végűek: zhal, xal, daral, azbal, dukhal, pityal, patyal, losshal

-ajvel, -sajvel végűek: bokhajvel, trushajvel, marajvel,

-ol végűek : maladyol, bushol, rakhadyol, tordyol, sityol, najol

-il/ol/ul végűek: iskiril, vorbil, zhutil, slobol, bunul, muntul,

(-sar- beiktatásával -el vágű: vorbi-sar-el, zhutisarel )

Előljárók: ando/ande po/pe kaj

ando foro, ando kher, ande mesalya, ande bar, ande luludyi

po kher, po gav, po chiriklyi, pe mesalya, pe vulyica, pe bar

kaj o shavo fiúnál, fiúhoz kaj e shej lányhoz, lánynál

kaj e mesalya asztalnál kaj o skamin széknél



O shavo zhal tusa ande butyi. A fiú megy a munkába veled.

O manush butyi kerel manca. Az ember dolgozik velem.

E dej thovel le gada. Az anya mossa a ruhákat.

Kon iskiril lil ? Ki ír levelet ?

Kana zhas khere lesa ? Mikor mész haza vele ?

Kaj phirel kado manush ? Hová jár ez az ember ?

E godyaver shej sas khere. Az okos lány volt otthon.

Sode dyes si ande-kh shon ? Hány nap van egy hónapban ?

45. óra



Kérdőszavak a mondatban: ki, mi, hol, mennyi, miért, mikor, milyen, melyik. Szófajok egyeztetése. Mesedramatizálás.



Kon si kothe ? Ki van ott ?

Kon sas kothe ? Ki volt ott ?

Kana zhas khere ? Mikor mész haza ?

Sostar sas kothe ? Miért volt ott ?

Sostar geline khere ? Miért mentek haza ?

Sode manusha sas ande bolta ?Hány ember volt a boltban ?

Kaj phirdas ande shkola ? Hol járt iskolába ?

Sosko grast sas ando foro ? Milyen ló volt a vásárban ?

Savo manush gelas po drom ? Melyik ember ment az úton ?

Savi romnyi zhal pe vulyica ? Melyik asszony megy az utcán ?

Soski luludyi dikhlas e shej ? Milyen virágot látott a lány ?

Kana somas cino shavo c. vers olvasása, elmondása.



Baxtalyi detehara ! Szerencsés reggelt !

Lasho dyes te del o Del ! Adjon Isten jó napot !

Lashoj tyo dyes ! Jó napodat !

Lashi ratyi te del o Del ! Jó estét adjon Isten !

Sar san ? Hogy vagy ?

Mishtoj. Jól.

Kaj zhas akanak ? Hova mész most ?

Vi atunchi zhasa ? Akkor is menni fogsz ?

Sostar zhas kothe ? Miért mész oda ?

Zhav ande bolta te kinav manro.

Megyek a boltba venni kenyeret.

Si tu love ? Van pénzed ?

Si ma jekh cerra. Van egy kevés.

Kana aves khere ? Mikor jössz haza ?

Inke chi zhanav, ke inke kamav te zhav ande kirchima.

Még nem tudom, mert még akarok menni a kocsmába.

Na pa but avav khere . Nemsokára jövök haza.

46. óra



Az írás. Magánhangzók írása. A, E, I, O, U, a, e, i, o, u

Melléknevek fokozása, matematikai feladatok.



Ana, Ana Desondana, de Florishka, Florishkinya.

Kaj pe lako salo zara, chüngij jekh somnakuno lanco.



Del o brishind, del, del, del,

Chorri romnyi so kerel,

So kerel, de so kerel, de so kerel…



Chiriklyi ande bar, shipurka ande char,

Soleduj losshasa, gilyaben vojasa…



Vulyi, vulyi vulyica, kothe beshel mucica,

Ke la muca naj naj kolopo, hi kherora anbdo punro.



Kado shavo majcino sar kaveri.Ez a fiú kisebb, mint a másik.

Kado raklo majbaro sar kaveri.Ez a fiú nagyobb, mint a másik.

Kadi romnyi majshukari, sar voj. Ez az asszony szebb, mint ő.

Kadi chiriklyi majparnyij, sar o gulumbo.

Ez a madár fehérebb, mint a galamb.

Kado grast majlashoj sar kaveri. Ez a ló jobb, mint a másik.

Legmajgodyaver e krajasica sas. A legokosabb a királylány volt.

Kon sas inke godyaver ? Ki volt még okos ?

Savi si e majbari ? Melyik a nagyobb ?

Savo si o majbaro ? Melyik a nagyobb ?

Sodenca si majbut ? Mennyivel több ?

Kaj si legmajbut manush ? Hol van legtöbb ember ?

Sode manusha phiren ande butyi ? Hány ember jár a munkába ?

Inke godyaver vi o kraj sas. Még a király is okos volt.

Trinenca sas kothe majbut. Hárommal volt ott több.

Sodenca si majbut kathe ? Mennyivel van több itt ?

Bishenca sas majcerra. Hússzal volt kevesebb.

47. óra



Az M írása, kötése a magánhangzókkal. A Mikulás című vers másolása. Új szavak.



Mikuláshi, Mikulashi, bukorija shavorengi,

Av amende, (a)zhukaras, vojake gilya gilyabas.

Mikulás, Mikulás, gyerekeknek öröme,

Gyere hozzánk, várunk, örömdalt énekelünk..



mangel (kér) e mol (bor) e memelyi (gyertya) e mal (rét) e mel (piszok) o mom (viasz) e mama (anyu) e mami (nagyanya)



Me mangav paji. Én kérek vizet.

Tu so manges ? Te mit kérsz ?

Vi tu manges jekh kotor manro?Te is kérsz egy darab kenyeret ?

bish thaj jekh 21 bish thaj duj 22

bish taj trin 23 bish thaj shtar 24

bish thaj panzh 25 bish thaj shov 26

bish thaj efta 27 tranda 30

tranda thaj jekh 31 tranda thaj trin 33

shtaranda=shtarvardesh 40 penda=panzhvardesh 50

shovvardesh 60 eftavardesh 70

shel 100 shel thaj jekh 101 dujshela 200

trinshela 300 mija 1000 ijjamiji 900

Sode dyes si ande-kh bersh ? Hány nap van egy évben ?

Sode shon si ande-kh bersh ? Hány hónap van egy évben ?

Kana avel o Mikulashi ? Mikor jön a Mikulás ?

So anel amenge o Mikulashi ? Mit hoz nekünk a Mikulás ?

Le lashe shavorenge anel guglimatura.

A jó gyerekeknek hoz édességet.

Avel o Mikulashi. Jön a Mikulás.

Bari zajda si pe lesko dumo. Nagy batyu van a hátán.

Ande zajda but guglimatura si. A batyuban sok édesség van.

Vi me lasho shavo somas. Én is jó fiú voltam.

48. óra



Az L és T betűk írása, kapcsolása. Téli versek. Matematika:önálló munka. Kisebb, nagyobb, több.



me lav elveszem dav adok shudav dobok

tu les des shudes

voj lel del shudel

ame las das shudas

tume len den shuden

von len den shuden

A lel (elvesz) és a del (ad) segédige is, jivdel (havazik) brishindel (esik) shuri del (kést ad, szúr) sama lel (vigyáz)

Krechuno si, krechuno si, kolako petyilas avri,

Te petyilas an-ta kathe, te petyilas, muk te xav les…

(Kis karácsony, nagy karácsony c vers tanulása, éneklése)

Krechunosko kasht shukari, phabon pe leste memelyi,

Kathej kenyva, kothej guglo, shukar kasht si krechunosko.



Tele perel parno jiv, av mande Mikulashi,

Shavora tut zhukaren, vojake gilya phenen.

Ando gono guglipo, lolyi phabaj, kolako,

Av amende zhukaras, lasho Jivendesko dad.

(Hull a pelyhes fehér hó c ének)

Le shavora keren anda jiv jivune manushes.

A gyerekek csinálnak hóból hóembert.

So keren le shavora anda jiv ? Mit csinálnak a gyerekek hóból ?

Tele perel parno jiv. Leesik a fehér hó.

Jiv sharavel o plaj. Hó fedi a tájat.

Avilas o jivend. Jött a tél.

Le shavora losshan le jivendeske. A gyerekek örülnek a télnek.

Vi voj kerdas jivuno glonto. Ő is csinált hógolyót.

Vi me zhav tumende krechune.

Én is megyek hozzátok karácsonykor.



49. óra



Az R és V betűk írása, kapcsolása. Hej Rini, Rino c. dal másolása. A birtokviszony (nekem van…)



Tata, mama kamen man, sar o kham lossharen man.

Tume san drazhi mange, t’aven saste baxtale ! (vers)

mukel (hagy, enged) maladyol (találkozik) marel (ver) rovel (sír) pashjol (fekszik) phadyol (törik) phagrel (tör)

me sovav rovav pashjuvav marav mukav phagrav

tu soves roves pashjos mares mukes phagres

voj sovel rovel pashjol marel mukel phagrel

ame sovas rovas pashjuvas maras mukas phagras

tume soven roven pashjon maren muken phagren

von soven roven pashjon maren muken phagren

muk man pacha hagyj nekem békét

na muk les kothe ne hagyd őt ott

te na mukes les kothe na hagyjad őt ott

sov aba muro shavo ! aludj már kisfiam !

Kon rovel pe vulyica ? Ki sír az utcán ?

Me pashjuvav ando pato. Én fekszem az ágyban.



Zhal o shavo ando vesh, phadyilas e rota,

Sode karfa trubunas te kerel e rota ? (kiszámoló)

Kaj zhal o shavo ? Hova megy a fiú ?

So phadyilas ? Mi tört el ?

Jekh karfin sas ando vurdon. Egy szeg volt a kocsiban ?

Sostar phadyilas e rota ? Miért tört el a kerék ?

Kon phagrel e rota ? Ki töri a kereket ?

man si = si man nekem van amen si=si amen nekünk van

tut si=si tu neked van tumen si=si tumen nektek van

les si=si les neki van len si=si len nekik van

la si=si la neki van tárgyeset+létige=birtokviszony

man naj=naj ma nekem nincs man avla=avla man nekem lesz

kas naj kinek nincs kas sas kinek volt kas avla kinek lesz

50. óra



A Z és D betűk írása, kapcsolása. Stabil melléknevek gyakorlása. Milyen ? Milyen van ?



Shukar shavo sas kothe. Szép fiú volt ott.

Godyaver rom avla kothe. Okos ember lesz ott.

Nasul manusha sas ando foro.Rossz emberek voltak a városban.

Kalo manush sas ando gav. Fekete ember volt a faluban.

Kalyi shej sas pe vulyica. Fekete lány volt az utcán.

Lolyi coxa sas pe late. Piros szoknya volt rajta.

Lolo gad sas pe mesalya. Piros ing volt az asztalon.

Naj man lolo gad. Nincs piros ingem.

Me dikhav le kale grastes. Látom a fekete lovat. hn

Dikhel le parne manushes. Látja a fehér embert. hn

Mangel la kalya romnya. Kéri a fekete asszonyt. nn

Ingrel la lolya khannya. Viszi a vörös tyúkot. nn

Marel le cine shaven. Veri a kis fiúkat. hn tbsz.

Marel le bare shejan. Veri a nagy lányokat. nn tbsz



Főnév, melléknév egyeztetése:

Lasho parno shavo Jó fehér fiú

Lolyi phabaj si po kasht. Piros alma van a fán.

Kalo manush sas kothe. Fekete ember volt ott.

Chorre manusha avena kathe. Szegény emberek jönnek ide.

Me dikhav le chorre manushes. Én látom a szegény embert.

Po parno zido si o kipo. A fehér falon van a kép.

Pe shukar vulyica si e xajing. A szép utcán van a kút.

Kaj si le bare manusha ? Hol vannak a nagy emberek ?

Kaj si le vuneci vurdona ? Hol vannak a kék kocsik ?

Ando zeleno vesh but kashti. A zöld erdőben sok fa van.

Ande lashe manusha. A jó emberekben.

Me dikhlom le lole khures. Én láttam a vörös csikót.

Galbeno zido kerdas o dad. Sárga falat csinált az apa.

La parnya romnyasa gelas. Fehér asszonnyal ment el.

51. óra



Az N és K írása. A mobil melléknevek. Mondóka.



Jekh, duj, deshuduj, Egy, két tizenkét,

Me chumidav tyiro muj, Puszilom a szádat én,

Tyiro muj sas xoxamno, Mert a szád az hamiskás,

Me avo tyo piramno. Csak én leszek a babád. (mondóka)



A kétalakú melléknevek: hn- és nn-ben –o végződés, tbsz: -i

zeleno grast zöld ló zeleno zido zöld fal

zeleno mesalya zöld asztal zeleni skamina zöld székek

vuneto prunya kék szilva vuneci jakha kék szemek

surro grast szürke ló sunto Marija szűz Mária

vuneto cheri kék ég intrego drom egész út

drago manush kedves ember drago shej kedves lány

lungo shavo hosszú fiú lungo shej hosszú lány

lungi/lunzhi hosszú tbsz. dragi/drazhi kedves tbsz.

skurto godyi rövid ész galbeno ropaj sárgarépa

zelenone vurdonesa gelas. zöld kocsival ment el hn

surrone grastenca sas szürke lovakkal volt hn

lungone dromenca hosszú utakkal

zelenone sapesa zöld kígyóval

vunetone luludyanca kék virágokkal

dragone Devlesa ! a szent Istennel ! (köszönés)

suntona Marijasa szűz Máriával nn

zelenona zhambasa zöld békával nn

vunetona luludyasa gelas kék virággal ment el

Kana aves khere ratyine ? Mikor jössz haza este ?

Vuneci luludya ingrel lake. Kék virágokat visz neki.

Vunetone jakhengi shej sas kothe. Kékszemű lány volt ott.

Lungone balengi shej sas kothe. Hosszuhajú lány volt ott.

Skurci dyes si jivende. Rövid napok vannak télen.

Lunzhi dyes si milaje. Hosszú napok vannak nyáron.

Intrego dyes butyi kerdas. Egész nap dolgozott.

52. óra



A J, B, H betűk írása. Állító és tagadó mondatok. Egyeztetés. Egyszerű és bővített mondat. Előljárók a mondatban.



Kalo grast si ando vesh. Fekete ló van az erdőben.

Kaj si o parno gulumbo ? Hol van a fehér galamb ?

O jivuno manush kamel o jiv. A hóember szereti a havat.

So phabol ando vesh ? Mi ég az erdőben ?

Ando vesh le shavora cerha maren, pashaj e jag tattyaren pen.

Az erdőben a gyerekek sátrat vernek, a tűz mellett melegednek.



Bilyal o paho, bilyal o jiv, Olvad a jég, olvad a hó,

Pityal o paji, barol o dyiv. Csepeg a víz, búzának jó.

Pekel o kham, del tato, Süt a nap árad melege,

Bilyal lestar sako paho. Minden fagyos olvad tőle.

Losshanas le bara, xara, Örülnek a kertek, völgyek,

Ke avilas primavara. Mert a tavasz megérkezett.



A múlt idő gyakorlása:

bilyal bilyajlas (olvadt) mangel manglas (kért)

avel avilas (jött) zhal gelas (ment)

rovel rutas (sírt) sovel sutas (aludt)

beshel beshlas (ült) phirel phirdas (járt)

kerel kerdas (csinált) xal xalas (evett)

tordyol tordyilas (állt) vorbil vorbisardas (beszélt)

maladyol maladyilas (találkozott)

rakhadyol rakhadyilas (született)

Me maladyilom le shavesa. Én találkoztam a fiúval.

Tu maladyilan la romnyasa. Te találkoztál az asszonnyal.

Kon maladyilas la mucasa ? Ki találkozott a cicával ?

Muro shavo maladyilas lesa. A fiam találkozott vele.

Me beshlom kathe po skamin. Én ültem itt a széken.

Me vorbisardom lasa ratyine. Én beszéltem vele este.

Tu zhutisardan leske ande butyi.Te segítettél neki a munkában

53.óra



A P és C betűk írása, kapcsolása. A tavasz. A föld élete (kép)



Pilem, pilem, pilem, pilem thaj matyilem,

Haj Devla so kerdem, chorra romnya de mardem… (népdal)

Ittam, ittam, ittam, ittam és berugtam,

Istenem mit tettem, szegény asszonyt megvertem…



me pilom ittam mardom vertem xalom ettem

tu pilan mardan xalan

voj pilas mardas xalas

ame pilam mardam xalam

tume pile/piline marde/mardine xale/xaline

von pile/piline marde/mardine xale/xaline

Ragozzuk végig !

sutas (aludt) dikhlas (látott) manglas (kért) gelas (elment)



O shavo sutas ando pato. A fiú aludt az ágyban.

E shej gelas ande luma. A lány ment világgá.

Kon rutas ando kher ? Ki sírt a házban ?

Sostar rutine le shave ? Miért sírtak a fiúk ?

O dad thovel peske gada. Az apa mossa a saját ruháját.

Vi voj thovdas peske grastes. Ő is mosta a saját lovát.

Me mardom le shaves. Én vertem meg a fiút.

Sostar marel man o dad ? Miért ver engem az apa.

Kana mardas tut tyo dad ? Mikor vert meg az apád ?

Von kerdine kadi butyi. Ők csinálták ezt a munkát.

Kon gelas pe vulyica detehara ? Ki ment az utcán reggel ?

Kas si shukar gada ? Kinek van szép ruhája ?

So pilan adyes ? Mit ittál ma ?

Mol pile le rom ande kirchima. Bort ittak a romák a kocsmában.

Kas dikhle le manusha ? Kiket néztek az emberek ?

Le vurdoneski rota sas kothe. A kocsikerék volt ott.

Mardine le grasten. Verték a lovakat.

54. óra



Az F és G betűk írása, kapcsolása. Számolás 100-ig. Másolás: Gelem, gelem… Mondatalkotás.



Jaj Devla, jaj Devla, jaj a Fáni,

Kodi kerel, kodi kerel mange brigi. (népdal)

Jaj Istenem, jaj istenem, jaj a Fáni,

Csinál nekem, csinál nekem bánatokat…



So kerel e muca ? Mit csinál a cica ?

Kaj sovel o zhukel ? Hol alszik a kutya ?

So del e guruvnyi amenge ? Mit ad nekünk a tehén ?

Kaj beshel o shoshoj ? Hol lakik a nyúl ?

So xan le peda ? Mit esznek az állatok ?

Kaj trajon le peda ? Hol élnek az állatok ?

Deshe shoshojen dikhlom. Tíz nyulat láttam.

Vi tu dikhlan le shoshojes ? Te is láttad a nyulat ?

Kas si avlina kaj o kher ? Kinek van udvara a háznál ?

Bishe balishen dikhlas. Tíz malacot látott.

Tranda dyes si ande-kh shon. Harminc nap van egy hónapban.

Sode dyes si ande-kh bersh ? Hány nap van egy évben ?

Kana xan le shave detehara ? Mikor esznek a gyerekek reggel ?

Bish, tranda, shtarvardesh, panzhvardesh,…… shel…..

Muca, muca, mucica, Cica, cica, kis cica,

Kaj si tyiri kretinca, Kötényed is volt vala,

Palaj tyiri mustaca, A te bajuszkád után,

Shaj zhas tuke pe luma. Elmehetsz már világgá.

Zhukeloro, dragoro, Kutya, kutya aranyos,

Na-v inke xolyarnyiko. Miért vagy te haragos,

Inke chi san tu baro, Nem vagy te még olyan nagy,

Cino san tu haj muro. Ráadásul enyém vagy.



O zhukel bashol. A kutya ugat.

O grast hirmitil. A ló nyerít.

55. óra



A X bet