joi, 25 februarie 2010

Ungur romani

La krisake rom
thaj e kris ande Nyitra

Ando romano trajo, kana avile la Vlashicka Rom ande Evropa taj pe Slovakia savaxt sas, si thaj vi avna le manusha save tordyon pe-j anglune thana taj keren e romanyi chachikani Kris, ke godyavera-j thaj krisake-j. Ande Vlashicka Rom chi krisaren kade te keren po manush o vudar pe kija, sar ande robija, feder krisaren les po love. Ando romanyipo patyiv si, ke te na avlas e patyiv, chi avlas chi o romanyipo thaj ko chi inkrel andre e Romanyi Patyiv, kodo rom nashti avel patyivalo, taj kacavo rom doshalo rom si thaj kon bajo kerel, kodo si te rovel pes pe pesko bajo zhi ko meripo. Kon chi inkrel e Rromanyi Patyiv, kodo rumusarel o rendo ando romanyipo thaj kacavo manush naj soske te beshel mashkar le Vlashicka Rom. Kana trubul te keren le rom e Rromanyi Kris bari butyi si te pecisavel, ke mashkar amende na savaxt peren kacave bajura, save musaj te dentin la Krisake Rom. Le rom keren verver bajura: marimaske, lubnyimaske, chorimaske, thaj inke but avera.

Pe Rromanyi Kris chi aven feri kodola rom so vazdaven e vorba thaj pe kaste si e vorba, no aven vi avera rom, ke kamen te shunen, so sar avela pe Romanyi Kris. Taj avel o dyes kana trubul te avel e Kris, la Krisake Rroma sa khetane beshen pasha e meszelya. O Angluno Rom ustyel opre pal e skamin thaj phenel:

– Devlesa arakhav tume’, Romale! T’ aven saste thaj baxtale. Sakon zhanel sostar maladyilam pe kado than so trubul te avel e Romanyi Kris thaj me pushav: „Kon vazdavel e Rromanyi Kris?” – „Me sim kodo” phenel o rom, kon vazdavel e vorba. „Te aves baxtalo, shosa tele pa-j Rromanyi Kris shel ezera”. O rom lel avri e love thaj ginel le pe mesalya anga-j Krisake Rom. Lel o angluno Rom thaj shol len ande peski posotyi. „Te aven baxtale romale! Sogodi zhene, sar dikhlan lem perdal e love pa-j Kris, me thaj la Krisake Rom dentinasa kadi vorba kade-j, te vortaras avri kado bajo, kaste avel vi pe kaki rig thaj vi pe koki rig mishtyipo thaj pacha. Pe Kris la Krisake Rom si te den vorba vi jekha thaj vi avra rigatar, kaste shunen avri le vorbi, pala kodo phenen o rezultato kon si o vidzsaj thaj kon si o doshalo.

E colax mashkar le Vlashicka Rom, zurales bari, ke sar te zhal varikon te colaxarel, feder potyinel vi jekh miliovo. No, kana varikon colaxarel ande pesko chachipo, atunchi naj so daral peska colaxatar thaj shol tele pesko muj angal o sunto Del. Kana perel e colax atunchi anel avri o Angluno Rom anda pesko kher o trushul le Suntone Devlesko thaj shol les po skamin thaj kodo kon trubul te colaxarel shol peske duj naja po sunto trushul thaj varisavo andar e Krisake Rom del les armaja. Pala kado la Krisake Rom zhan rigate te vorbin kas si ande kado bajo chachipo thaj kon si o doshalo, thaj ketyi love te chon po doshalo manush, kodoleske kon vidzhavdas e Rromani Kris. Pala kodo avel o Angluno Rom la Krisake Romenca thaj phenel avri o rezultato.

And’ amari tradicia punisaren le romen la Krisake Rom pe love, ke avergata nashtig punisaren len. Si vi kade, ke naj kattyi love leste, thaj shon leske jekh vrama kana te del le romenge love. Te na potyinel pe vramate le love, atunchi shon pe les inke maj baro punipo thaj kodo si o Magerimo. Kado si o majbaro punimo. Kana po manush shuven o Magerimo le Anglune Romestar, kodo manush mardo-j vi le suntone Devlestar, ke kodole manushesa naj slobodo te vorbil khonyik aver, feri leski familija. Kacavo rom, kon ande Magerimo-j, nashtyig zhal kothe kaj le rom mulatin, ande bijava, no pe praxope shaj zhal, kaj romen dikhel te krujil len avri, tena del anglal khanyikas. O mageripo shaj shol pes pe varikaste shonende, bershende, nivar chi shol pes o manush ando Mageripo sa o trajo, ke atunchi kodole romes chi avlas romano trajo, numa gazhikano trajo. Ande Romanyi Kris naj slobodo te aven le romnya, feri le rom, ke le rom kodola-j save traden pengi familija but bersh, vi maj intye nivar chi shundyilas, te avel e romnyi ande Kris vaj mashkar le Anglune Rom. Ande Rromani Kris nashtyig avel kon kamel, feri kodo kon rom si lake. Si te avel godyaver, patyivalo rom, kon pinzhardo-j mashkar le rom thaj ande kumpania, kon tordyol peska vorbake.

savaxt = mindig
vidzhaj = gyôztes, nyertes
punisaripo = büntetés
mageripo = kiközösítés, meggyalázás
rezultato = eredmény

La krisaqe rrom thaj i kris pe la Nitraqo pero

Ando rromano tràjo, de kana avile la Vlas´ika Rrom and’ i Evròpa taj po C´exoslovàko, Tòco (Slovàko) savaxt sas, si taj vi àvna le manus´a save tordo?n pej anglune thana taj keren i rromani c´ac´ikani kris, ke goda?vera-j, krisaqe-j.

… Le rrom maj anglal tradkèrenas taj phirènas, vi opre taj vi tele taj savaxt sas khetane. Malado?nas vi kasave rrom, taj vi kasave – kodoleça kamav te phenav, so vi lac´he taj vi nasula, sar ande intrègo luma, vi amenue kodo-j, save keren le bajura si te oven krisarde ta punisarde. Ande Vlas´ika Rrom c´i krisaren, so te keren po manus´ o vudar pe kia sar ande phanglimos, halem krisaren les pe love. Ando rromimos, Pati?v-i, ke te na àvlas i pati?v, c´i àvlas c´i o rromimos, taj kacavo rrom dos´alo Rrom-i taj kon kerel bàjo, kodo si te rovel pes pr-o pesqo bàjo 3i ko merimos. Kon c´i inkrel andi rromani Pati?v, kodo rumusarel o rèndo ando rromimos taj kacavo manus´ naj sosqe te bes´el mas´kar e Vlas´ika Rrom.

Kana trebuj te keren le rrom i Rromani Kris si te ovel bari buti? ande lenue, ke mas´kar amenue na savaxt peren kacave bajura save musaj te dentin la krisaqe rrom, si vi amenue p-o Slovako, de na but. Le Rrom keren verver bajura: marimasqo, lubnimasqo, c´orimasqo taj inke but avera.Sarkon bàjo ande savo trebuj anglaj raj taj anglaj s´ingale te perel, kacavo bajo savaxt dentime-j la Krisaqe rromenuar taj kodola vortarel le taj keren mas´kar lenue o s´andimos. Te na, naj andej rrom s´andimos taj kodo andej Vlas´ika rrom naj nivar mis´to.S

… Pe rromani Kris, c´i aven fèri kodola rrom so vazdaven i vorba taj pe kas si e vorba, no aven vi avera rrom, ke kamen te s´unen, so sar perla i Rromani Kris taj kon vi3avel taj pe keti? ovela o dos´alo punisardo. Pe kacava vòrba resado?n dòsta rrom, but 3ene, ke na sarkon de?s i rromani Kris, de vi kodo kamen te s´unen so sar dentinla Krisaqe Rrom i Rromani Kris. De meg trubuj te ovel kodo de?s, kana àvla i vorba: o Angluno Rrom mothovel palaj Krisaqe rrom kana àvla i Rromani Krìsi, kàste oven pe kodo de?s taj pe kodo c´àso sa khetane. Taj avel o de?s kana trebuj te ovel i Rromani Kris, la Krisa?qe Rrom sa khetane bes´en pala-j mez. O Angluno Rrom us´te?l opre pa skamind taj phenel:

– Devleça arakhav tume’ Rromalen! T’ oven saste taj baxtale! Sarkon 3anel, sosuar maladilam pe kado than so trebuj te ovel i Rromani Kris taj me puc´hav: „Ko vazdavel i rromani Kris?”– „Me sim kodo” phenel o rrom, kon vazdavel i vòrba. „Te oves baxtalo; c´hosa tele paj Rromani Kris s´el ezera”. O Rrom lias avri e love taj ginel le avri p-i mez, lel le Angluno Rrom taj c´hol le and-i posoki. „Te oven baxtale, Rromale, sogodi 3ene, sar dikhlan len perdal e love pa-j Kris, me taj la Krisaqe Rrom dentinasa kadi vorba kada-j, te vortaras avri kado bajo kaste ovel vi pe kaki rig taj vi pe kuki rig mis´to taj pàc´a. Pi Rromani Kris la Krisaqe rrom si te den vorba vi jekha taj vi la avra rigauar, kaste s´unen avri le vorbi (ke le maj vasne-j le vorbi) pala kodo phenen o rezultato kon i o Vi3aj taj kon i o Dos´alo.

… I solax ande-j Vlas´ìka Rrom, kodo barbut baro-j, ke sar te 3al varekon te c´hol tele pesqo muj te solaxarel, feder pokinel vi ekh miliòno love.

No kana varekon solaxarel ande pesqo c´ac´imos, atunc´i naj so daral pesqa solaxauar taj c´hol tele pesqo muj angla Svùnto Del. Kana perel i solax atunc´i anel avri o Angluno Rrom anda pesqo kher o trus´ul le Svuntone Devlesqo taj c´hol les p-o skamind taj kodo so trebuj te solaxarel c´hol pesqe duj naja po svunto trus´ul taj varesavo anda-j Krisaqe Rrom del les armaja, bare armaja. Kana perel i solax naj mesto te solaxarel kodole manus´es varekon anda-j sel, ke kodola solaxa naj ande-j Rrom than, savaxt si te solaxarel varekon aver manus´. Pala kado so phende le rrom pala penqe vorbi, len pe opre la Krisaqe rrom taj 3an rigaue te vorbin avri kas si and-e kado bajo c´ac´imos taj kon-i dos´alo, taj keti? love te c´hon po dos´alo manus´, kodo lesqe kon vi3avdas i rromani Kris. Pala kodo, avel o Angluno Rrom la Krisaqe le Rromença taj phenel avri o rezultato.

Ande amari ac´ar punisaren le rromen la Krisaqe rrom pe love, zèrso avresar nas´tig punisaren len, ke le lovençar zuralo punimo-j. Ke sar uc´ lekhlem, le Vlas´ika Rrom c´i keren po manus´ ande o vudar pe kia, sar ka le ga3e, no punisaren les pe-j love. Si vi kado, so kana c´hon p-o dakordo le manus´ varesosqe love taj naj kodole manus´es foran p-o than sa le love, chon lesqe termino kana te c´hol le rromenqe love.

Te na pokinel p-o termino tele le love, atunc´i c´hon pre les inke maj baro punimos taj kodoj o Magerimos. Ande-j Vlas´ika Rrom, o Magerimos kodo maj baro punimo-j, kodolesuar sarkon jekh barbut daral taj dikhel, kaste na perel and-o Magerimos.

Kana p-o manus´ c´huto-j o Magerimos le Anglune rromesuar, kodo manus´ mardo-j vi le svuntone Devlesuar, ke kodole manus´eça naj mesto te vorbil khonik aver: s´aj te vorbil leça familia…Vi kodo manus´ magerdo ovelas taj kodo c´i kamel c´isosqo rrom p-i luma. Kacavo rrom, kon ando Mageimo-j, naj mesto te 3al kothe kaj resadon le rrom, kaj mulatin le rrom, naj mesto te 3al ande c´isosqo biava khelimos, no pe ra?ta?ripen taj pe praxomos s´aj 3al, ka dikhas rromen avri te kolij le, te na del anglal khanikas averes.O Magerimos s´aj c´holpes pe varekasue c´honenge, ja bers´enqe, nivar c´i c´hol pes o manus´ ando Magerimos sa o trajo, ke atunc´i kodole rromes c´i avlas rromano tràjo, numaj ga3ikano trajo. Anda o Magerimos s´aj lel avri kodole manus´es feri kodo manus´ savo andre c´hutas les, vi atunc´i pej love s´aj lel pes avri, keti? poti?ndas pa kodo,uc´ kodo c´hol pre les o Angluno Rrom taj la Krisaqe Rrom.

Kana perel o Rrom ando Magerimos, kodoleça xasarel o rromimos taj kodo-j o maj baro punimos. Ando magerimos s´aj perel o manus´ vi atunc´i kana kerel melali buti?: kodi-j kana o murs´ sovel taj kamel pesqa bora, pesqa c´ha, pesqa da ja kana kerel andi familia baro bajo.

Andi Rromani Kris naj mesto te aven rromna?, feri le rrom, ke le rrom kodolaj save traden penqi familia but bers´ vi maj inte? nivar c´i s´undilas, te avel i rromni andi Rromani Kris ja mas´kar le Anglune Rrom, le rrom nas´tig kerenas kodo, i Rromni te avel angluni, ke i rromni andi romani ac´ar savaxt dùjto sas, von tràden feri khere andi ta3i, taj bara?ren le c´havorren. I rromni nas taj nivar c´i avla keti? so o rrom.

Andi Rromani Kris s´aj aven le rrom, ke von i kodo, kon tordo?l kaste brakhen te ovel rendo andi familia vi ando nasul vi ando lac´ho, ke pre len si e stadi?k, taj na pe rromni?. Andi Kris nas´tig avel kon kamel, feri kodo kon meritosarel: kodoleça kamav te phenav, so s´aj avel ande Rromani Kris kon rrom i laqe. Si te avel goda?ver, pati?valo rrom, kon pin3ardo-j andej rrom taj ande kumpania, kon tordo?l pesqa vorbaqe…

Savaxt le Anglune Rromes c´honas anda-j familia savaxt pala dad, kana merelas, po angluno than o maj phureder c´havo, kodo savaxt sas taj vi avla ke kodi familia, savi tràdel sa le Rromen po pero c´i kamel te lel varekon nalac´ho kado posto, ke kado posto savaxt pala penqe dada ja pala penqe maj bare phral.

Le Anglune Rromesqo than, kodoj maj baro andej Vlas´ika Rroma taj barbut 3ene kamena te ovel len kodo posto, ke kacave manus´es atunc´i bari Pati?v si taj sarkon kerel lesqe respekto taj si pin3ardo ando intrego Slovako.

La Krisaqe Rrom naj sa anda jekh familia, si kothe vi andaj avera familie, kaste oven pin3arde ando intrego pero rromano. Andi Rromani Kris si s´tar ja pan3 3ene save-j pin3arde po pero thaj kodola sa-i familia le pereça, naj sa o pero andre c´hutto, ke sùrte avlas sa andre, atunc´i c´i avlas i Rromani Kris krisardi c´ac´ikanes, ke sa jekh familia avnas thaj kadial si savorre so phenen ke i familia feri pas´a pesqe manus´a cirdel…

Tena avlas kodole manus´esqe o rezultato so phenel le peresqi rromani Kris, atunc´i s´aj 3al palaj avera rrom te keren la inke jekhvar, ba te phenena le avera rrom kodo vipal rezultato, so pi angluni Kris, atunc´i s´aj aven punisarde pe maj but love desar pi angluni vorba.

Kothal s´aj avel o dos´alo manus´ pi angluni Kris pi dujto vi3aj taj ko sas, maj anglal vi3aj te ovel punisardo…

Amenue pe la Nitraqo pero but rrom bes´en taj kaj but Rrom i, kothe si te avel varekon kon tradel kete? 3enen taj me 3anav, so and-i intrego luma kaj bes´en le Vlas´ika Rrom, si te aven la Krisaqe rrom, taj i Rromani Kris.

Stojka Péter, Szlovákia,
in: Baxtalo Drom, 1997, Olaszország
A szöveget közreadta
Rézmûves Melind

http://www.amarodrom.hu/archivum/2002/07/28.html

Niciun comentariu: